Objavljeno: 22. 7. 2025 9:07
Nemčija se ni pridružila pozivu več kot 25 držav k takojšnji prekinitvi vojne v Gazi, kar je sprožilo kritike in pritisk na vlado. Vodja poslanske skupine CDU/CSU, Friedrich Merz, je pojasnil, da Nemčija ni videla razloga za pridružitev pozivu, saj naj bi že zastopala "praktično vsebinsko enako" stališče. Kljub temu so se v vladni koaliciji pojavili pozivi k spremembi smeri. Medtem je ameriška univerza Columbia kaznovala skoraj 80 študentov zaradi protiizraelskih protestov na kampusu.
Vodja poslanske skupine CDU/CSU Friedrich Merz je pojasnil, da Nemčija ni videla razloga za pridružitev pozivu 28 držav k takojšnji prekinitvi vojne v Gazi, saj naj bi že zastopala "praktično vsebinsko enako" stališče. S tem je Merz branil odločitev Nemčije, da se ne pridruži mednarodnemu apelu, medtem ko so se znotraj vlade krepili pritiski glede te zadeve.
Nemčija se ni pridružila pozivu več kot dveh ducatov držav k prekinitvi vojne v Gazi, kar je sprožilo ostre razprave znotraj nemške vlade. Poslanska skupina SPD je zato pritiskala na vlado, naj bo bolj kritična do Izraela.
28 držav je skupaj zahtevalo prekinitev vojne v Gazi, Nemčija pa se temu pozivu ni pridružila, kar je kritiziral vodja poslanske skupine SPD Matthias Miersch, ki meni, da Nemčija »ne bi smela odstopati«. Poslanska skupina SPD je od vlade zahtevala posledice glede razmer v Gazi, poudarjajoč, da ima Nemčija posebno odgovornost ne le za varnost Izraela.
Nemčija se ni pridružila izjavi o Gazi, kar je obžalovala razvojna ministrica Reem Alabali Radovan, saj so nekateri socialdemokrati pozvali k spremembi smeri. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala Izrael, naj spoštuje obljube, dane EU glede povečanja humanitarne pomoči v Gazi. Kaja Kallas je izjavila izraelskemu zunanjemu ministru, da mora Izrael prenehati ubijati civiliste na pomočnih točkah. V SPD so se pojavili pozivi k spremembi politike glede Izraela, medtem ko je nastal spor glede pogoja priznanja izraelske eksistence za pridobitev državljanstva v Brandenburgu.
Nemčija se ni pridružila izjavi o vojni v Gazi, kar je obžalovala razvojna ministrica Reem Alabali Radovan in nekateri socialdemokrati, ki so pozvali k spremembi smeri. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala Izrael, naj spoštuje obljube, dane EU glede povečanja humanitarne pomoči v Gazi.
Belgijska država se bo morala zagovarjati pred sodiščem prve stopnje v Bruslju, saj jo je kolektiv 'Droit pour Gaza' tožil zaradi domnevne neaktivnosti v zvezi z zločini, storjenimi v Gazi. Tožba sledi neuspešni uradni opomini z dne 7. julija, na katerega belgijska država ni odgovorila. Maxime Prévot je izrazil zaskrbljenost, da bo ta tožba "obremenila naša sodišča".
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Belgijska država | Negativno |
| Droit pour Gaza | Pozitivno |
| Maxime Prévot | nevtralno |
| Izrael | Negativno |
| Bruselj | nevtralno |
| Nemčija | Negativno |
| Gaza | Negativno |
| Reem Alabali Radovan | Pozitivno |
| SPD | nevtralno |
| Ursula von der Leyen | Pozitivno |
| Evropska unija | Pozitivno |
| Kaja Kallas | Pozitivno |
| Brandenburg | nevtralno |
| Belgija | Negativno |
| Matthias Miersch | Pozitivno |
| Friedrich Merz | nevtralno |
| Columbia univerza | Negativno |
Novica ima posredno relevanco za Slovenijo, saj obravnava vprašanje mednarodnega prava in odgovornosti držav glede konfliktov, kar je splošno pomembno za mednarodno skupnost, katere del je tudi Slovenija. Neposrednega vpliva na življenje v Sloveniji pa ni.