Delegacija kongresa ZDA obiskala Dansko zaradi napetosti glede Grenlandije

Dvostrankarska delegacija ameriškega kongresa je obiskala Koebenhavn, kjer je izrazila odločno podporo Danski in Grenlandiji v luči prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za priključitev tega avtonomnega ozemlja. Obisk enajstih članov kongresa predstavlja neposreden zakonodajni odziv na predsednikove namere, s čimer so zaveznici zagotovili, da v ameriški politiki obstaja močno nasprotovanje enostranskim ozemeljskim spremembam. Delegacija se je sestala z danskimi in grenlandskimi predstavniki prav v času, ko so se napetosti zaradi Trumpovih izjav o nacionalni varnosti močno stopnjevale. Predsednik Trump je medtem zaostril svojo retoriko in napovedal možnost uvedbe trgovinskih carin proti državam, ki bi nasprotovale ameriškemu prevzemu otoka. Svojo grožnjo je utemeljil s trditvijo, da je nadzor nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je to strategijo primerjal s svojimi preteklimi pritiski na evropske države, kot sta Francija in Nemčija, s čimer je povzročil dodatno nelagodje v mednarodni diplomaciji in sprožil vprašanja o stabilnosti čezatlantskih odnosov. Kljub temu da je posebni odposlanec Jeff Landry izrazil prepričanje, da bo posel o prevzemu sklenjen, danska vlada in lokalne oblasti v Nuuku ostajajo neomajne pri zavračanju kakršnih koli pogajanj o prodaji otoka. Evropske države so se na grožnje odzvale s povečano vojaško prisotnostjo in opazovalnimi misijami nad Arktiko, kar kaže na resnost položaja. Trenutni spor ne predstavlja le diplomatskega izziva, temveč tudi potencialno grožnjo svetovni trgovinski ureditvi zaradi napovedanih kazenskih gospodarskih ukrepov.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Ameriški senat je z izidom 51 proti 50 zavrnil predlog zakona, ki bi omejil pooblastila predsednika Donalda Trumpa za nadaljevanje vojaških operacij v Venezueli. Ključno vlogo pri glasovanju je imel podpredsednik ZDA JD Vance, ki je z odločilnim glasom prekinil izenačenje, potem ko sta se republikanska senatorja Josh Hawley in Todd Young po močnem pritisku Bele hiše pridružila strankarski liniji. Demokrati so razpravo sprožili po nedavni ameriški operaciji, v kateri so vojaki zajeli venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je v Washingtonu povzročilo globoka politična razhajanja glede ustavnih pooblastil za vodenje vojne. Hkrati se v ZDA zaostruje politični boj pred jesenskimi vmesnimi volitvami. V Kaliforniji so demokrati dosegli sodno zmago, saj je sodišče dovolilo uveljavitev novega zemljevida volilnih okrajev, ki bi stranki lahko prinesel pet dodatnih sedežev v predstavniškem domu. Demokratski strategi obenem krepijo upe za prevzem večine v senatu, pri čemer stavijo na močne kandidate v zveznih državah, kot sta Severna Karolina in Aljaska, kjer bi lahko izkoristili trenutno politično ozračje, ki ga označujejo za neugodno za republikance. Napetosti se stopnjujejo tudi znotraj republikanskih vrst in v odnosu do administracije. Senatorja Lisa Murkowski je iz Københavna javno obljubila, da bo blokirala vsakršen Trumpov poskus priključitve Grenlandije, bodisi s finančnimi sredstvi bodisi s silo. Medtem demokratski poslanci v predstavniškem domu že napovedujejo obsežne parlamentarne preiskave in morebitno kazensko odgovornost za ključne člane Trumpove administracije, vključno s Stephenom Millerjem, v primeru, da po volitvah prevzamejo večino v spodnjem domu kongresa.