Kuba odločno zavrnila Trumpov ultimat glede sporazuma z Združenimi državami Amerike

Predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social ostro zavrnil rezultate javnomnenjskih raziskav, ki kažejo na upad njegove priljubljenosti, in jih označil za prirejene. Kljub uradnim podatkom agencije Gallup, ki mu pripisujejo 36-odstotno podporo, Trump trdi, da je njegova dejanska priljubljenost 64-odstotna. V svojem značilnem slogu je Združene države Amerike označil za "najbolj vročo" državo na svetu, pri čemer je izpostavil domnevne uspehe na področju nadzora meja in gospodarstva. Znotraj Republikanske stranke se medtem krepijo razpoke, saj podpredsednik JD Vance kljub vlogi morebitnega naslednika ne uživa enotne podpore. Trumpova administracija se sooča tudi z resnimi očitki glede zamud pri objavi dosjejev Jeffreyja Epsteina, kar je povzročilo upor celo med nekaterimi najzvestejšimi republikanskimi zavezniki, kot je Lauren Boebert. Dodatno napetost vnašajo predsednikovi nedavni vetoje na dvostransko zakonodajo, kar mnogi razumejo kot povračilni ukrep proti političnim nasprotnikom znotraj lastnih vrst. Kritike letijo tudi na račun domnevne politizacije ministrstva za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi, ki napoveduje preiskave proti uradnikom prejšnjih administracij. Medtem ko Trump nadaljuje s pomilostitvami zvestih sodelavcev in kaznjencev s povezavami v podzemlju, se v javnosti pojavljajo vprašanja o njegovem zdravstvenem stanju in sposobnosti za vodenje države, saj naj bi pomočniki v Beli hiši skrajševali sestanke zaradi predsednikove utrujenosti.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Ameriški predsednik Donald Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social stopnjeval pritisk na Kubo in jo pozval k sklenitvi dogovora z Washingtonom, preden bo "prepozno". Trump je poudaril, da Kuba ne bo več prejemala finančne pomoči ali nafte iz Venezuele, s čimer je neposredno povezal usodo otoške države s padcem režima Nicolása Madura, ki so ga ameriške sile nedavno zajele. V svojih izjavah je predsednik ZDA še namignil, da bi bil Marco Rubio, sedanji državni sekretar in sin kubanskih priseljencev, primeren kandidat za bodočega predsednika Kube, kar je sprožilo ostre odzive v Havani. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na grožnje odzval z besedami, da Kubi nihče ne bo diktiral, kako naj ravna, in obljubil odločno obrambo suverenosti države. Odnosi med državama so se ponovno zaostrili, saj Washington uporablja gospodarski pritisk in grožnje z izolacijo kot vzvod za dosego političnih sprememb na otoku. Napetost se stopnjuje v luči širših ameriških prizadevanj za preoblikovanje politične pokrajine v Latinski Ameriki. Analitiki opozarjajo, da Trumpova retorika nakazuje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska, ki vključuje stroge ekonomske sankcije in spodbujanje menjave režima. Medtem ko so nekateri opazovalci Trumpove izjave o Rubiu označili za provokacijo, kubanske oblasti te napovedi obravnavajo kot neposreden napad na svojo državno ureditev. Dogajanje spremlja celotna mednarodna skupnost, saj bi morebitna destabilizacija Kube lahko povzročila nov begunski val in dodatno nestabilnost v karibski regiji.