Donald Trump med obiskom Fordove tovarne pokazal sredinec

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga ameriške posebne enote pred enim tednom zajele v njegovem domu v Caracasu, se je oglasil iz zapora v New Yorku. V videoposnetku je Maduro sporočil, da se s soprogo Silio Flores počutita dobro, obenem pa je Američane označil za borce, ki se ne bodo predali. Njegovo sporočilo prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaškem napadu na Venezuelo aretirale vrh takratne oblasti in ju prepeljale na ameriško ozemlje. Ameriška vlada je v luči izredno nestabilnih varnostnih razmer v Venezueli pozvala vse svoje državljane, naj državo zapustijo takoj. Situacija v Caracasu in drugod po državi ostaja napeta, saj je ameriško vojaško posredovanje povzročilo globoko politično in družbeno krizo. Maduro se je na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za vojnega ujetnika in zanikal vse obtožbe, ki mu jih pripisuje ameriško pravosodje. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od ponovne uvedbe sankcij in preklica dovoljenj za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v letu 2025. Kljub nizki javnomnenjski podpori vojaškemu posredovanju znotraj samih ZDA, se je administracija odločila za agresivno odstranitev Madura, kar je povzročilo mednarodni pretres in nepredvidljive posledice za celotno regijo Južne Amerike.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.

Maria Karistianu je prek družbenih omrežij sporočila, da nepreklicno odstopa s položaja predsednice in članice upravnega odbora Združenja svojcev žrtev železniške nesreče v Tempih. V svoji izjavi je izrazila globoko razočaranje nad trenutnimi razmerami v organu vodenja združenja ter poudarila, da je kljub prizadevanjem za ohranitev enotnosti in tihemu prenašanju notranjih pritiskov prisiljena zapustiti svojo funkcijo. Karistianu, ki je veljala za obraz gibanja za pravico žrtev, je ob slovesu izrazila obžalovanje, da se društvo drobi v trenutku, ko bi moralo biti najbolj povezano. Odstop sledi stopnjevanju napetosti znotraj organizacije, ki so vrhunec dosegle po njenih nedavnih političnih napovedih. Karistianu je v objavi namignila na razhajanja glede finančnega upravljanja in prihodnje usmeritve združenja, pri čemer je neposredno omenila težave s skladom združenja. Kljub odstopu je zagotovila, da se njena osebna borba za razjasnitev okoliščin najhujše železniške nesreče v zgodovini Grčije in iskanje odgovornosti vpletenih ne končuje, temveč se bo nadaljevala zunaj uradnih struktur društva. Kriza vodenja v združenju, ki predstavlja družine 57 smrtnih žrtev katastrofalnega čelnega trčenja vlakov leta 2023, pomeni pomemben premik v civilnodružbenem pritisku na grške oblasti. Medtem ko del članstva Karistianu očita politizacijo tragedije, njeni podporniki menijo, da gre za poskus utišanja najglasnejše kritičarke vladnih preiskav. Razkol znotraj združenja bi lahko upočasnil skupna prizadevanja za dosego pravnega zadoščenja na nacionalni in evropski ravni.