Republikanski kongresnik Don Bacon kritiziral Trumpovo pismo glede Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je v diplomatskem sporočilu norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju neposredno povezal svoja prizadevanja za prevzem Grenlandije z razočaranjem, ker mu Norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir. Trump je v sporočilu poudaril, da se zaradi odločitve Norveške ne čuti več dolžnega razmišljati izključno o miru, kar je sprožilo nove napetosti med Washingtonom in evropskimi zavezniki. Predsednik ZDA je ob tem namignil, da bi lahko uporabil silo za dosego nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Norveški premier Støre je na Trumpove navedbe odgovoril s pojasnilom, da je Nobelov odbor neodvisno telo, na katerega vlada nima vpliva. Kljub temu je Trump v sporočilih, ki so zaokrožila po evropskih veleposlaništvih v Washingtonu, vztrajal, da je popoln ameriški nadzor nad Grenlandijo nujen za svetovno varnost. Takšna retorika povečuje zaskrbljenost v Natu, saj je Grenlandija samoupravno ozemlje Danske, ki je ključna zaveznica v severnoatlantskem zavezništvu. Dogodek predstavlja nenavaden preobrat v ameriški zunanji politiki, kjer se osebna pričakovanja predsednika glede mednarodnih priznanj prepletajo z vprašanji nacionalne varnosti in ozemeljske celovitosti drugih držav. Analitiki opozarjajo, da bi takšni pritiski lahko resno spodkopali zaupanje znotraj zavezništva Nato in povzročili dolgoročno nestabilnost v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.