V Davosu se je pričelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma v znamenju spremenjenih globalnih razmer

Ameriški tehnološki velikan Meta, pod okriljem katerega delujeta družbeni omrežji Facebook in Instagram, je Dino Powell McCormick imenoval za svojo novo predsednico in podpredsednico. Powell McCormick, ki je bila v preteklosti svetovalka v administraciji Donalda Trumpa in dolgoletna uslužbenka v finančnem sektorju, bo v novi vlogi zadolžena za vodenje celovite strategije podjetja in izvajanje večmilijardnih naložb. Njen prihod v vodstvo podjetja sledi kratkemu obdobju v upravnem odboru Mete, ki ga je zapustila decembra lansko leto. Generalni direktor družbe Mark Zuckerberg je ob imenovanju poudaril, da so njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejana mreža poznanstev po svetu ključne za naslednjo fazo rasti podjetja, predvsem na področju umetne inteligence. Powell McCormick je pred tem zasedala visoke položaje v investicijski banki Goldman Sachs ter v banki BDT & MSD Partners, v politični sferi pa je služila kot namestnica svetovalca za nacionalno varnost v Trumpovem prvem mandatu ter delovala v administraciji Georgea W. Busha. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v javnosti in na družbenih omrežjih. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump odločitev javno pozdravil in jo označil za odlično izbiro, so kritiki na spletu izpostavili morebitne konflikte interesov. Ti se nanašajo predvsem na dejstvo, da je njen soprog Dave McCormick aktualni ameriški senator iz Pensilvanije, ki seduje v pomembnih senatnih odborih za finance in zunanje odnose, kar po mnenju nekaterih uporabnikov spominja na politično klientelizem oziroma t.i. »močvirje«.

Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo strani Wikipedia, na kateri je naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele z začetkom mandata v januarju 2026. Poteza sledi nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so posebne enote v Caracasu zajele dotedanjega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami. Trump je v intervjujih poudaril, da so Združene države Amerike trenutno »na čelu« Venezuele in da bi lahko nadzor nad državo obdržale več let, medtem ko je organizacijo volitev označil za preuranjeno. Administracija v Washingtonu je hkrati zavzela ostro stališče do energetskega sektorja, pri čemer je Trump zagrozil naftnemu velikanu Exxon Mobil z izključitvijo iz venezuelskega trga. Razlog za spor so izjave izvršnega direktorja podjetja Darrena Woodsa, ki je Venezuelo označil za neprimerno za investicije, dokler ne bodo izvedene korenite pravne in regulativne spremembe. Trump, ki od naftne industrije pričakuje do 100 milijard dolarjev vlaganj v obnovo venezuelskega energetskega sistema, je Woodsov odziv označil za nesprejemljiv. Medtem ko Bela hiša ohranja tesne stike z začasno predsednico Delcy Rodriguez, so se v mednarodni javnosti pojavili kritični odzivi glede legitimnosti ameriških posegov. Razkrito tajno pravno mnenje ministrstva za pravosodje ZDA trdi, da Trump pri odločitvi za ugrabitev Madura ni bil omejen z domačo ali mednarodno zakonodajo zaradi svojih ustavnih pooblastil kot vrhovni poveljnik. Kljub drastičnim premikom v geopolitiki so se svetovni finančni trgi na dogodke odzvali presenetljivo mirno, naftni trgi pa niso zaznali večjih pretresov.