ZDA po ugrabitvi Madura krepijo vpliv v Venezueli
pred dvema urama
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle drastično vojaško operacijo, v kateri so 3. januarja 2026 v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po ugrabitvi so oba prepeljali v New York, kjer se Maduro na zveznem sodišču spopada z obtožbami narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina. Trumpova administracija je napovedala, da bodo ZDA za nedoločen čas upravljale z državo in črpale naftno bogastvo kot povračilo za povzročeno škodo, medtem ko je za začasno predsednico države ob ameriški podpori prisegla Delcy Rodríguez. Začasna voditeljica Delcy Rodríguez se je znašla v zahtevnem položaju, saj mora krmariti med visokimi pričakovanji Washingtona in vplivnimi strukturami nekdanjega režima, ki še vedno obvladujejo vojsko in gospodarstvo. Medtem ko so ZDA že začele pogovore o ponovnem odprtju veleposlaništva v Caracasu, ameriška naftna podjetja, kot je Exxon Mobil, ostajajo previdna. Direktor družbe Darren Woods je opozoril, da je Venezuela trenutno neprimerna za investicije in da so za vrnitev kapitala potrebne korenite zakonske ter strukturne reforme, ki bi zagotovile pravno varnost. Dogajanje je sprožilo mešane odzive tako v Venezueli kot med diasporo v ZDA. Medtem ko del beguncev slavi padec Madura, mnogi izražajo zaskrbljenost zaradi prihodnjega statusa in varnosti v domovini. Kritiki Trumpovi administraciji očitajo pomanjkanje dolgoročnega načrta za stabilizacijo države in opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije. Senatorji v ameriškem kongresu pa že pripravljajo resolucije o vojnih pooblastilih, da bi omejili nadaljnje enostransko vojaško posredovanje v tujini.