ZDA po ugrabitvi Madura krepijo vpliv v Venezueli

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo strani Wikipedia, na kateri je naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele z začetkom mandata v januarju 2026. Poteza sledi nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so posebne enote v Caracasu zajele dotedanjega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami. Trump je v intervjujih poudaril, da so Združene države Amerike trenutno »na čelu« Venezuele in da bi lahko nadzor nad državo obdržale več let, medtem ko je organizacijo volitev označil za preuranjeno. Administracija v Washingtonu je hkrati zavzela ostro stališče do energetskega sektorja, pri čemer je Trump zagrozil naftnemu velikanu Exxon Mobil z izključitvijo iz venezuelskega trga. Razlog za spor so izjave izvršnega direktorja podjetja Darrena Woodsa, ki je Venezuelo označil za neprimerno za investicije, dokler ne bodo izvedene korenite pravne in regulativne spremembe. Trump, ki od naftne industrije pričakuje do 100 milijard dolarjev vlaganj v obnovo venezuelskega energetskega sistema, je Woodsov odziv označil za nesprejemljiv. Medtem ko Bela hiša ohranja tesne stike z začasno predsednico Delcy Rodriguez, so se v mednarodni javnosti pojavili kritični odzivi glede legitimnosti ameriških posegov. Razkrito tajno pravno mnenje ministrstva za pravosodje ZDA trdi, da Trump pri odločitvi za ugrabitev Madura ni bil omejen z domačo ali mednarodno zakonodajo zaradi svojih ustavnih pooblastil kot vrhovni poveljnik. Kljub drastičnim premikom v geopolitiki so se svetovni finančni trgi na dogodke odzvali presenetljivo mirno, naftni trgi pa niso zaznali večjih pretresov.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.