Donald Trump prevzel vlogo osrednjega akterja v venezuelski politični krizi

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo strani Wikipedia, na kateri je naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele z začetkom mandata v januarju 2026. Poteza sledi nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so posebne enote v Caracasu zajele dotedanjega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami. Trump je v intervjujih poudaril, da so Združene države Amerike trenutno »na čelu« Venezuele in da bi lahko nadzor nad državo obdržale več let, medtem ko je organizacijo volitev označil za preuranjeno. Administracija v Washingtonu je hkrati zavzela ostro stališče do energetskega sektorja, pri čemer je Trump zagrozil naftnemu velikanu Exxon Mobil z izključitvijo iz venezuelskega trga. Razlog za spor so izjave izvršnega direktorja podjetja Darrena Woodsa, ki je Venezuelo označil za neprimerno za investicije, dokler ne bodo izvedene korenite pravne in regulativne spremembe. Trump, ki od naftne industrije pričakuje do 100 milijard dolarjev vlaganj v obnovo venezuelskega energetskega sistema, je Woodsov odziv označil za nesprejemljiv. Medtem ko Bela hiša ohranja tesne stike z začasno predsednico Delcy Rodriguez, so se v mednarodni javnosti pojavili kritični odzivi glede legitimnosti ameriških posegov. Razkrito tajno pravno mnenje ministrstva za pravosodje ZDA trdi, da Trump pri odločitvi za ugrabitev Madura ni bil omejen z domačo ali mednarodno zakonodajo zaradi svojih ustavnih pooblastil kot vrhovni poveljnik. Kljub drastičnim premikom v geopolitiki so se svetovni finančni trgi na dogodke odzvali presenetljivo mirno, naftni trgi pa niso zaznali večjih pretresov.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Ameriški finančni trgi so v začetku tedna zabeležili precejšen padec, potem ko so vlagatelji negativno odreagirali na napovedi administracije predsednika Donalda Trumpa o kazenski preiskavi predsednika Federalnih rezerv (Fed) Jeroma Powella. Odločitev za oživitev trgovalne strategije »Sell America« (Prodaj Ameriko) je povzročila sočasen padec vrednosti ameriških delnic, obveznic in dolarja. Terminske pogodbe na indeks Dow Jones so se znižale za 350 točk oziroma 0,7 odstotka, kar odraža globoko zaskrbljenost Wall Streeta nad politično nestabilnostjo in morebitnim spodkopavanjem neodvisnosti osrednje monetarne institucije v državi. Napetosti med Belo hišo in Federalnimi rezervami so se stopnjevale dlje časa, vendar je napoved neposredne preiskave proti Powellu povzročila nemir glede prihodnje denarne politike Združenih držav Amerike. Kritiki opozarjajo, da Trumpov pristop, ki temelji na moči in neupoštevanju mednarodnih pravnih norm ali notranjih institucionalnih omejitev, ustvarja nepredvidljivo okolje za globalne investitorje. Nekdanji diplomat John Feeley ob tem poudarja, da edino dejansko omejitev Trumpovega delovanja predstavlja ameriško volilno telo, saj se predsednik ne čuti zavezanega tradicionalnim moralnim ali pravnim standardom. Dogajanje v Washingtonu ima širše geopolitične posledice, saj Trumpova administracija hkrati uveljavlja tako imenovano Monroejevo doktrino v Latinski Ameriki in vodi zunanjo politiko, ki temelji izključno na sili. Takšna drža, v kombinaciji z napadi na domače finančne institucije, povečuje tveganje za dolgoročno stabilnost ameriškega gospodarstva. Vlagatelji zdaj pozorno spremljajo, ali bodo pravni in institucionalni mehanizmi uspeli zadržati politične pritiske na Fed, kar bo ključno za zaupanje v ameriški finančni sistem.