V javnost prišli posnetki številnih žrtev po nasilnem zatrtju protestov v Iranu

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Iranske varnostne sile so v zadnjem valu protivladnih protestov po podatkih organizacij za človekove pravice in Združenih narodov ubile več kot 500 ljudi, med njimi tudi študente in športne delavce. Visoki komisar ZN za človekove pravice je izrazil zgroženost nad naraščajočim nasiljem in stopnjevanjem represije, ki vključuje tudi množične aretacije tisočev protestnikov. Gre za enega najbolj krvavih in posledično najpomembnejših valov ljudskega upora v Iranu po letu 2009. Združeni narodi so opozorili, da iranski režim mirne demonstrante neupravičeno označuje za teroriste, da bi s tem opravičil uporabo smrtonosne sile. Med ubitimi naj bi bil tudi nogometni sodnik, kar je dodatno sprožilo ogorčenje mednarodne javnosti. Humanitarne organizacije poročajo o sistematičnem streljanju na neoborožene množice, pri čemer se število žrtev še vedno povečuje. Mednarodna skupnost je pozvala teokratsko vodstvo v Teheranu k takojšnji prekinitvi pobijanja demonstrantov. Kljub brutalnemu odzivu oblasti se protesti, ki so se razširili po celotni državi, ne umirjajo, kar nakazuje na globoko politično in družbeno krizo v islamski republiki.

Iranske oblasti so zavrnile grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, ki jih je slednji izrekel po poročilih o več kot 500 smrtnih žrtvah med protivladnimi protestniki. Razmere v državi so se v zadnjih dveh tednih močno zaostrile, saj so se prvotni protesti trgovcev v Teheranu razširili v vsesplošen upor proti teokratskemu režimu. Po navedbah organizacij za človekove pravice je bilo poleg ubitih pridržanih tudi več tisoč ljudi, kar predstavlja enega največjih izzivov za iransko oblast v zadnjih desetletjih. Ameriški predsednik Trump je v odzivu na dogajanje izjavil, da Teheran kljub nasilju predlaga pogajanja, vendar je hkrati opozoril, da uporaba smrtonosne sile proti civilistom ne bo ostala nekaznovana. Kljub ostrim besedam Washington za zdaj še ni sprožil neposrednih vojaških operacij, medtem ko je generalni sekretar Združenih narodov António Guterres iranske oblasti pozval k takojšnji prekinitvi nasilja. Iranska stran obtožbe o brutalnosti zavrača in vztraja pri suverenosti pri vzpostavljanju javnega reda. Evropske zaveznice so se pridružile obsodbam nasilja, vendar ostajajo previdne glede morebitne vojaške eskalacije, ki bi jo lahko sprožile napovedi iz Bele hiše. Protestno gibanje, ki se je začelo zaradi gospodarskih težav, je preraslo v politično gibanje z zahtevami po korenitih spremembah režima. Mednarodna skupnost pozorno spremlja, ali bo iranska vlada stopnjevala represijo ali pa bo pod pritiskom sankcij in groženj prisiljena v določene koncesije.