Ameriška letala NORAD prispela na oporišče Pituffik na Grenlandiji

Letala pod okriljem Severnoameriškega poveljstva zračne obrambe (NORAD) so prispela na Grenlandijo, kjer bodo sodelovala pri vnaprej načrtovanih vojaških operacijah. Gre za skupno misijo ameriških in kanadskih zračnih sil na tem avtonomnem danskem ozemlju, ki je ključnega strateškega pomena za nadzor arktičnega območja. Poveljstvo NORAD je v izjavi za javnost poudarilo, da bodo posadke izvajale različne dejavnosti, ki so bile v načrtu že dalj časa. Namen operacije je krepitev sodelovanja med zaveznicama in zagotavljanje varnosti v severnem zračnem prostoru, kar vključuje logistično podporo in nadzorne naloge. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah letal niso bile razkrite, prisotnost letalstvi obeh držav na Grenlandiji potrjuje povečano pozornost Zahoda do Arktike. To območje postaja vse pomembnejše zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih napetosti, kar zahteva stalno pripravljenost sil NATO.

Evropske zaveznice v zvezi Nato so zaradi načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede priključitve Grenlandije omejile izmenjavo občutljivih obveščevalnih podatkov z Washingtonom. Po poročanju britanskega časnika i Paper so se zahodne obveščevalne službe za ta korak odločile zaradi bojazni, da bi ameriška administracija pridobljene podatke uporabila za stopnjevanje pritiskov ali izvajanje operacij, povezanih z namero o prevzemu otoka. Ta odločitev predstavlja redek in resen razkol znotraj severnoatlantskega zavezništva, kjer je obveščevalno sodelovanje ključni steber skupne varnosti. Britanski premier Keir Starmer si medtem prizadeva prepričati Trumpa, naj opusti zamisel o zavzetju Grenlandije, saj bi takšna poteza lahko trajno poškodovala transatlantske odnose in destabilizirala arktično regijo. Evropske države so izrazile močno nasprotovanje kakršnim koli poskusom spreminjanja meja na Arktiki brez privolitve Danske in lokalnih oblasti, kar je privedlo do zmanjšanja zaupanja v varnostne protokole Združenih držav Amerike pod novim vodstvom. Omejitev dostopa do podatkov neposredno vpliva na operativno sposobnost zavezništva, saj so ZDA tradicionalno največji prejemnik in ponudnik informacij. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna izolacija Washingtona oslabila skupni boj proti terorizmu in spremljanje dejavnosti drugih velesil, vendar evropske prestolnice vztrajajo, da je zaščita lastnih interesov in suverenosti Grenlandije v tem trenutku prednostna naloga.

Združene države Amerike so začele premestitev letalonosilne udarne skupine in dodatnih vojaških sil na Bližnji vzhod zaradi zaostrenih razmer v regiji. Po poročanju ameriških medijev se v območje odgovornosti osrednjega poveljstva premika letalonosilka USS Abraham Lincoln, ki so jo odpoklicali iz Južnokitajskega morja. Flotila vključuje tudi jurišno podmornico ter druge bojne ladje, ki naj bi cilj dosegle v enem tednu. Operacija poleg pomorskih sil vključuje tudi namestitev dodatnih zračnih in kopenskih zmogljivosti. Premik vojaških sil se dogaja v času, ko se Iran spopada z obsežnimi protivladnimi protesti. Administracija v Beli hiši naj bi v tem okviru preučevala različne možnosti podpore demonstrantom, kar še dodatno povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za neposreden odgovor na morebitne grožnje v regiji in poskus stabilizacije zavezniških položajev. Čeprav uradni viri poudarjajo obrambno naravo premikov, prisotnost letalonosilke in podmornice nakazuje na pripravljenost na morebitno vojaško posredovanje ali odvračanje iranskih povračilnih ukrepov.