Zaveznice v Natu omejile izmenjavo obveščevalnih podatkov z Združenimi državami Amerike

Kanadski premier Mark Carney je ponovno poudaril, da je Grenlandija pod zaščito Nata, s čimer se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem prevzemu otoka. Carney je, medtem ko je bil na obisku na Kitajskem, izjavil, da je Kanada kot partnerica Danske zavezana obveznostim o kolektivni obrambi.

Poveljstvo severnoameriške zračno-vesoljske obrambe (NORAD) je napotilo vojaška letala v vesoljsko oporišče Pituffik na severozahodu Grenlandije. Operacija se izvaja v okviru načrtovanih dejavnosti za krepitev obrambnega sodelovanja med Združenimi državami Amerike, Kanado in Kraljevino Dansko. Letala, ki prihajajo iz celinskega dela ZDA in Kanade, bodo sodelovala pri nadzoru in varovanju severnoameriškega zračnega prostora. Po navedbah poveljstva NORAD so bile vse dejavnosti vnaprej usklajene z danskimi oblastmi, o prihodu sil pa je bila obveščena tudi grenlandska vlada. Misija temelji na dolgotrajnem varnostnem sodelovanju in vključuje vse potrebne diplomatske odobritve za delovanje tujih vojaških sil na tem strateško pomembnem otoku. NORAD poudarja, da gre za rutinske operacije, ki jih redno izvajajo v regijah Aljaske, Kanade in celinskih ZDA. Napotitev letal se dogaja v času povečanih razprav o varnosti v Arktiki in ponovnih diplomatskih pritiskov glede statusa Grenlandije. Medtem ko vojaški viri poudarjajo obrambno naravo misije, nekateri analitiki dogodek povezujejo s širšimi geopolitičnimi ambicijami Washingtona v regiji. Danska in Grenlandija sta v preteklosti že predlagali okrepljeno prisotnost zveze NATO v Arktiki zaradi naraščajočih varnostnih izzivov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatski spor z Dansko, ko je izjavil, da država ni sposobna zagotoviti ustrezne obrambe Grenlandije. Trump je poudaril, da so zaveznice v zvezi NATO Dansko že dve desetletji opozarjale na domnevno rusko grožnjo na tem območju, vendar Kopenhagen po njegovem mnenju nima dovolj sredstev ali interesa za zaščito otoka. Po besedah ameriškega predsednika danski uradniki otoka sploh ne obiskujejo, Združene države Amerike pa Grenlandijo vidijo kot strateško prednost, ki jo morajo pridobiti v svojo posest. Ameriški finančni minister Scott Bessent je ob robu Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu opozoril Evropsko unijo, da bi bili kakršni koli povračilni trgovinski ukrepi zaradi vprašanja Grenlandije neumni in nerazumni. Bessent je potrdil, da Washington vprašanje varnosti v svoji hemisferi jemlje izjemno resno in da ne namerava popuščati pri uveljavljanju svojih strateških interesov. Hkrati je zavrnil namigovanja, da so Trumpovi zahtevki povezani z razočaranjem zaradi neprejete Nobelove nagrade za mir, čeprav je Trump v sporočilu norveškemu premierju nakazal povezavo med mirnim reševanjem konfliktov in priznanji. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških ozemeljskih pretenzij se je danska vlada odločila za bojkot foruma v Davosu. Medtem ko Rusija prek svojega veleposlanika v Kopenhagnu zagotavlja, da nima ozemeljskih ambicij na Arktiki, je Trump potrdil, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina povabil k sodelovanju v novoustanovljenem Svetu za mir glede razmer v Gazi. Napetosti med ZDA in Dansko tako ostajajo na najvišji ravni v zadnjih letih, saj Washington vprašanje nakupa otoka postavlja v središče svoje zunanje politike.