Donald Trump stopnjeval pritiske na Dansko glede nakupa Grenlandije
Sredina
Kontradiktorno Verified Propaganda
politika gospodarstvo
Sredina
Kontradiktorno Verified Propaganda

Donald Trump stopnjeval pritiske na Dansko glede nakupa Grenlandije

Povzetek

  • Trump trdi, da Danska ne more braniti Grenlandije in jo želi kupiti.
  • ZDA svarijo Evropsko unijo pred povračilnimi trgovinskimi ukrepi.
  • Danska vlada v znak protesta bojkotira forum v Davosu.
  • Rusija zavrača trditve o ogrožanju varnosti na Arktiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatski spor z Dansko, ko je izjavil, da država ni sposobna zagotoviti ustrezne obrambe Grenlandije. Trump je poudaril, da so zaveznice v zvezi NATO Dansko že dve desetletji opozarjale na domnevno rusko grožnjo na tem območju, vendar Kopenhagen po njegovem mnenju nima dovolj sredstev ali interesa za zaščito otoka. Po besedah ameriškega predsednika danski uradniki otoka sploh ne obiskujejo, Združene države Amerike pa Grenlandijo vidijo kot strateško prednost, ki jo morajo pridobiti v svojo posest.

Kronologija dogodkov

Ameriški finančni minister Scott Bessent je ob robu Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu opozoril Evropsko unijo, da bi bili kakršni koli povračilni trgovinski ukrepi zaradi vprašanja Grenlandije neumni in nerazumni. Bessent je potrdil, da Washington vprašanje varnosti v svoji hemisferi jemlje izjemno resno in da ne namerava popuščati pri uveljavljanju svojih strateških interesov. Hkrati je zavrnil namigovanja, da so Trumpovi zahtevki povezani z razočaranjem zaradi neprejete Nobelove nagrade za mir, čeprav je Trump v sporočilu norveškemu premierju nakazal povezavo med mirnim reševanjem konfliktov in priznanji.

Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških ozemeljskih pretenzij se je danska vlada odločila za bojkot foruma v Davosu. Medtem ko Rusija prek svojega veleposlanika v Kopenhagnu zagotavlja, da nima ozemeljskih ambicij na Arktiki, je Trump potrdil, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina povabil k sodelovanju v novoustanovljenem Svetu za mir glede razmer v Gazi. Napetosti med ZDA in Dansko tako ostajajo na najvišji ravni v zadnjih letih, saj Washington vprašanje nakupa otoka postavlja v središče svoje zunanje politike.

Možne posledice

  • Odpoved udeležbe danske vlade v Davosu in poslabšanje diplomatskih odnosov med zaveznicami.
  • Možna uvedba ameriških carin na uvoz iz eu.
  • Nadaljnja militarizacija arktičnega območja.
  • Diplomatska izolacija danske znotraj nekaterih struktur nata.

Izjave

"Moramo jo dobiti. Oni to morajo storiti. Ne morejo je zaščititi."

"Bilo bi zelo nerazumno, če bi EU sprejela povračilne ukrepe proti ZDA."

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Donald Trump nevtralno
Danska Negativno
Scott Bessent nevtralno
Vladimir Putin nevtralno
Evropska unija Negativno

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

pristranski:
nepristranski:

Zanesljivost

dezinformacije:
nezanesljiv:
zanesljiv:

Politična orientacija

neznano:
desno:
sredina:

Politične preference

državno usmerjen:
neznano:
nacionalističen:
desni:
provladni:
konzervativen:
tradicionalen:

Tip poročanja

poročanje o novicah:
analize:
mnenja in komentarji:
informacije:
propaganda:

Neodvisnost

odvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost znotraj Evropske unije in zveze NATO, katerih članica je tudi Slovenija. Morebitni trgovinski spori med ZDA in EU zaradi vprašanja Grenlandije bi lahko imeli neposredne gospodarske posledice za slovenska izvozna podjetja.

Poleg tega vprašanje varnosti na Arktiki in odnosi z Rusijo krojijo širšo evropsko varnostno politiko, v kateri Slovenija aktivno sodeluje. Vsakršen razkol med zaveznicami vpliva na slovenske zunanjepolitične interese in stabilnost evroatlantskih povezav.

Podobni članki

Donald Trump se je v Davosu namerno izognil srečanju z Volodimirjem Zelenskim
politika mednarodni odnosi
Donald Trump se je v Davosu namerno izognil srečanju z Volodimirjem Zelenskim

pred dvema urama

Ameriški predsednik Donald Trump se na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu namerno izogiba osebnemu srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kljub jasnim prizadevanjem Kijeva za vzpostavitev neposrednega dialoga. Po poročanju revije Politico je Trumpovo zavračanje namerno, saj se predsednik Združenih držav Amerike trenutno raje posveča vprašanjem v Gazi in drugim geopolitičnim prioritetam. Čeprav so ukrajinski predstavniki izrazili pripravljenost na takojšen odziv na morebitno vabilo, v uradnem urniku Bele hiše srečanje z ukrajinsko delegacijo ni predvideno. Zelenski si po navedbah virov iz Republikanske stranke močno želi srečanja, saj meni, da bi neposreden stik s Trumpom prinesel več koristi kot tveganj. Ukrajinska stran se boji, da bodo brez osebnega pogovora njihova stališča napačno interpretirana s strani drugih političnih akterjev, ki imajo dostop do ameriškega predsednika. Kijev je po neuradnih informacijah pripravil tudi predloge o gospodarskem sodelovanju, vključno z ničelnimi carinami, s katerimi bi poskušali pritegniti Trumpovo pozornost. Namesto pogovorov o ukrajinski krizi se Trump v Švici osredotoča na pogovore s t. i. »koalicijo voljnih« in reševanje kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu. Diplomatska distanca med voditeljema kaže na ohlajanje odnosov ali vsaj na spremembo prioritet ameriške zunanje politike pod Trumpovo administracijo, kar povzroča precejšnjo negotovost v ukrajinskem državnem vrhu glede prihodnje ameriške podpore.

Donald Trump potrdil povabilo Vladimirju Putinu v Svet za mir
politika
Donald Trump potrdil povabilo Vladimirju Putinu v Svet za mir

pred dvema urama

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno potrdil, da je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu poslal vabilo za pridružitev novoustanovljenemu Svetu za mir, ki se bo ukvarjal z reševanjem konflikta na območju Gaze. Informacijo, ki so jo sprva prek diplomatskih poti naznanili v Kremlju, je Trump v ponedeljek in torek potrdil v izjavah za novinarje. Po njegovih besedah je Putin eden izmed svetovnih voditeljev, ki so prejeli povabilo v ta mednarodni format, namenjen stabilizaciji razmer na Bližnjem vzhodu. Britanski časnik Guardian ob tem poroča, da takšna poteza ameriške administracije sproža številna vprašanja o prihodnji zunanji politiki Združenih držav Amerike in dejanskih ciljih novega sveta. Kritiki opozarjajo, da bi vključitev Rusije v procese, ki jih vodijo ZDA, lahko spremenila dosedanja geopolitična razmerja in postavila pod vprašaj enotnost zahodnih zaveznic. Trumpova pobuda naj bi po mnenju nekaterih analitikov služila kot alternativa obstoječim mednarodnim formatom, s čimer bi predsednik ZDA neposredno vplival na dinamiko v Evropski uniji. Pobuda predvideva vzpostavitev mednarodnega odbora, ki bi nadzoroval povojno upravljanje in obnovo Gaze. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je že pred potrditvijo s strani Bele hiše sporočil, da so vabilo prejeli prek uradnih kanalov. Medtem ko Trump poudarja potrebo po sodelovanju vseh velesil pri reševanju bližnjevzhodnih vprašanj, evropske prestolnice z zaskrbljenostjo opazujejo morebitno normalizacijo odnosov med Washingtonom in Moskvo.

Donald Trump napovedal tožbo proti predsedniku Federal Reserve zaradi domnevne nestrokovnosti
gospodarstvo politika
Donald Trump napovedal tožbo proti predsedniku Federal Reserve zaradi domnevne nestrokovnosti

30. dec 18:57

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napade na predsednika zveznih rezerv (Fed) Jeroma Powella in mu zagrozil s tožbo zaradi domnevne »hude nekompetentnosti«. Osrednji očitek se tokrat ne nanaša neposredno na denarno politiko, temveč na visoke stroške prenove poslovnih prostorov zveznih rezerv, ki naj bi močno presegli prvotne finančne načrte. Trump je Powella označil za »bebc« in izrazil željo, da bi ga razrešil s položaja, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z nihanji na trgih in naraščajočim številom stečajev. Powell se je na obtožbe odzval s pojasnilom, da je bil projekt prenove odobren že leta 2017 in da so bili vsi postopki redno revidirani. Gre za nadaljevanje dolgotrajnega spora med Belo hišo in neodvisno centralno banko, pri čemer Trump poskuša izvajati pritisk na vodstvo Feda v času, ko trgi negativno reagirajo na gospodarske kazalnike. Kljub predsednikovim grožnjam pravni strokovnjaki opozarjajo na visoko stopnjo neodvisnosti centralne banke, kar predsedniku otežuje tako neposredno razrešitev kot tudi vložitev utemeljene tožbe zaradi upravnih odločitev institucije.

Trumpova administracija za stalno članstvo v Svetu za mir zahteva milijardo dolarjev
gospodarstvo politika
Trumpova administracija za stalno članstvo v Svetu za mir zahteva milijardo dolarjev

18. jan 18:44

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pripravila osnutek ustanovne listine novega mednarodnega telesa, imenovanega Svet za mir, ki za stalno članstvo od držav pričakuje prispevek v višini ene milijarde ameriških dolarjev. Po poročanju agencije Bloomberg, ki se sklicuje na vpogled v dokument, bi bil prvi predsednik sveta Donald Trump sam, države pa bi imele sprva omejen triletni mandat. Izjema bi bile tiste države, ki bi v prvem letu delovanja v svet vplačale zahtevano milijardno vsoto v gotovini, s čimer bi si zagotovile podaljšanje statusa. Osnutek listine je bil poslan približno 60 državam po svetu, vsebina pa nakazuje, da se organ ne bi posvečal izključno reševanju konfliktov na območju Gaze, temveč bi deloval kot širša platforma za globalno posredovanje. Trump bi kot predsednik sveta imel izključno pristojnost za potrjevanje in podaljševanje mandatov članicam, kar mu podeljuje izjemen geopolitični in finančni vpliv na mednarodnem prizorišču. Agencija Reuters ob tem dodaja, da uradne potrditve teh navedb s strani Bele hiše še ni bilo mogoče pridobiti. Predlog vzpostavitve tovrstnega organa kritiki že primerjajo z alternativno obliko Združenih narodov, vendar s poudarkom na neposrednem finančnem pogojevanju članstva. Dokument ne razkriva natančnih mehanizmov porabe zbranih sredstev, vzbuja pa vprašanja o prihodnji strukturi mednarodne diplomacije pod vodstvom ZDA. Načrt se sklada s širšo zunanjo politiko trenutne ameriške administracije, ki temelji na transakcijskem pristopu do mednarodnih zavezništev in vpliva.

Donald Trump zaradi stroškov prenove napadel predsednika Federal Reserve
gospodarstvo politika
Donald Trump zaradi stroškov prenove napadel predsednika Federal Reserve
1 posodobitev 29. dec 19:55

Socialna varnost se je znašla v težavah pod Trumpovo upravo. Trumpova administracija naj bi vsaki ameriški zvezni državi namenila med 147 in 281 milijoni dolarjev za podeželsko zdravstvo v letu 2026. Lara Trump je podprla idejo o uvedbi obveznega enoletnega vojaškega roka za vsakega Američana.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Donald Trump nevtralno
Danska Negativno
Scott Bessent nevtralno
Vladimir Putin nevtralno
Evropska unija Negativno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost znotraj Evropske unije in zveze NATO, katerih članica je tudi Slovenija. Morebitni trgovinski spori med ZDA in EU zaradi vprašanja Grenlandije bi lahko imeli neposredne gospodarske posledice za slovenska izvozna podjetja.

Poleg tega vprašanje varnosti na Arktiki in odnosi z Rusijo krojijo širšo evropsko varnostno politiko, v kateri Slovenija aktivno sodeluje. Vsakršen razkol med zaveznicami vpliva na slovenske zunanjepolitične interese in stabilnost evroatlantskih povezav.