Administracija Donalda Trumpa razveljavila več kot 100.000 vizumov in zaostrila zunanjo politiko

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v obsežnem intervjuju za New York Times izjavil, da sta Rusija in Kitajska osrednji tekmici ZDA v boju za vpliv na Grenlandiji. Trump je poudaril, da je popoln nadzor nad tem strateško pomembnim otokom za Washington psihološkega pomena, pri čemer je lastništvo ozemlja postavil nad veljavne mednarodne pogodbe. Po njegovih besedah bi se moralo mednarodno pravo v primeru ameriških interesov uporabljati selektivno, sam pa se vidi v vlogi končnega razsodnika pri določanju teh izjem. Trump je v pogovoru odkrito priznal, da se ne čuti zavezanega mednarodnemu pravnemu redu, in navedel, da njegovo moč omejuje zgolj njegova lastna moralna presoja. Takšne izjave so v mednarodni skupnosti, predvsem v Evropi, sprožile nove skrbi glede stabilnosti svetovne ureditve in varnostne arhitekture. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika pomeni novo stopnjo stopnjevanja napetosti, ki neposredno spodkopava temelje čezatlantskega sodelovanja in spoštovanja suverenosti držav. Njegove trditve o nujnosti prevzema Grenlandije so tesno povezane z njegovo širšo vizijo zunanje politike, ki temelji na neposrednem uveljavljanju moči brez ozira na uveljavljene diplomatske norme. Medtem ko so evropski zavezniki v preteklosti takšne predloge zavračali kot nerealne, Trumpova vztrajnost pri tej temi nakazuje, da bo vprašanje arktičnih ozemelj ostalo visoko na prednostnem seznamu njegove administracije, kar bi lahko privedlo do resnih trenj z Dansko in drugimi arktičnimi silami.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da si predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump prizadeva za priključitev Grenlandije k ameriškemu ozemlju. Po navedbah uradnega Washingtona so glavni razlogi za to potezo geostrateške narave, saj želi administracija preprečiti morebitne ozemeljske težnje Rusije in Kitajske na tem strateško pomembnem območju. Ameriška stran ob tem poudarja, da bi vstop v sestavo ZDA prinesel gospodarske in varnostne koristi tudi samemu otoku. Revija Foreign Affairs je razkrila morebitne strategije za uresničitev tega načrta, ki vključujejo povečanje gospodarske odvisnosti otoka od Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da Trumpova administracija vprašanje Grenlandije obravnava kot prednostno nalogo nacionalne varnosti, s katero bi utrdili ameriško prisotnost na Arktiki. Čeprav so bile podobne ideje v preteklosti zavrnjene, Donald Trump vztraja pri svojem stališču, da je nakup otoka izvedljiva in koristna transakcija za obe strani. Napovedi o morebitnem prevzemu nadzora nad otokom so sprožile številne razprave o mednarodnem pravu in suverenosti Danske, pod katero Grenlandija trenutno spada. Kljub temu Bela hiša jasno sporoča, da so namere predsednika resne in usmerjene v dolgoročno zaščito ameriških interesov v regiji, ki postaja zaradi taljenja ledu in dostopnosti surovin vse bolj pomembna na svetovnem zemljevidu.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.