Bela hiša potrdila zanimanje predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v obsežnem intervjuju za New York Times izjavil, da sta Rusija in Kitajska osrednji tekmici ZDA v boju za vpliv na Grenlandiji. Trump je poudaril, da je popoln nadzor nad tem strateško pomembnim otokom za Washington psihološkega pomena, pri čemer je lastništvo ozemlja postavil nad veljavne mednarodne pogodbe. Po njegovih besedah bi se moralo mednarodno pravo v primeru ameriških interesov uporabljati selektivno, sam pa se vidi v vlogi končnega razsodnika pri določanju teh izjem. Trump je v pogovoru odkrito priznal, da se ne čuti zavezanega mednarodnemu pravnemu redu, in navedel, da njegovo moč omejuje zgolj njegova lastna moralna presoja. Takšne izjave so v mednarodni skupnosti, predvsem v Evropi, sprožile nove skrbi glede stabilnosti svetovne ureditve in varnostne arhitekture. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika pomeni novo stopnjo stopnjevanja napetosti, ki neposredno spodkopava temelje čezatlantskega sodelovanja in spoštovanja suverenosti držav. Njegove trditve o nujnosti prevzema Grenlandije so tesno povezane z njegovo širšo vizijo zunanje politike, ki temelji na neposrednem uveljavljanju moči brez ozira na uveljavljene diplomatske norme. Medtem ko so evropski zavezniki v preteklosti takšne predloge zavračali kot nerealne, Trumpova vztrajnost pri tej temi nakazuje, da bo vprašanje arktičnih ozemelj ostalo visoko na prednostnem seznamu njegove administracije, kar bi lahko privedlo do resnih trenj z Dansko in drugimi arktičnimi silami.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je na družbenem omrežju X objavil vrsto ironičnih komentarjev na račun namer ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nakupu oziroma priključitvi Grenlandije. Medvedjev je Trumpu svetoval, naj z operacijo pohiti, saj bi se lahko prebivalci otoka po njegovih navedbah na nenadnem referendumu odločili za priključitev k Rusiji. Po besedah ruskega politika bi Grenlandija v tem primeru postala 90. subjekt Ruske federacije, s čimer bi preprečili širitev ameriškega vpliva na tem območju. Medvedjev je v svojem zapisu uporabil sarkastičen ton in Trumpu predlagal novo funkcijo vršilca dolžnosti predsednika Grenlandije, kar je neposredna referenca na Trumpovo samooklicano vlogo glede Venezuele. Prav tako je ruski politik izjavil, da bi ameriški zavzem otoka koristil svetovnemu podnebju, saj bi po njegovih trditvah omogočil uničenje domnevnih kriminalnih mrež v prestolnici Nuuk. V provokativni objavi je omenil tudi možnost zajetja evropskih voditeljev, vključno z Emmanuelom Macronom in Keirom Starmerjem, ki so izrazili podporo danski suverenosti nad otokom. Izjave nekdanjega ruskega predsednika prihajajo v času povečanih napetosti med Moskvo in Washingtonom, ko Donald Trump ponovno obuja zamisli o nakupu strateško pomembnega arktičnega otoka od Danske. Čeprav so navedbe o ruskem referendumu očitna satira, Medvedjev s takšnimi objavami nadaljuje svojo prakso ostre in pogosto žaljive retorike proti zahodnim zaveznikom. Gre za del širše strategije informacijskega spopada, s katero Moskva poskuša diskreditirati ameriško zunanjo politiko in vnašati razdor med članice zveze NATO.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je sporočilo, da je od vrnitve predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo januarja 2025 preklicalo več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja rekorden podatek v zgodovini ameriških predsedniških mandatov. Po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva Tommyja Pigotta je tovrstna dejavnost del širše strategije za zagotavljanje nacionalne varnosti in suverenosti, pri čemer so se osredotočili predvsem na osebe s kazensko evidenco in tiste, ki so kršili pogoje bivanja. Med preklicanimi vizumi je tudi približno 8.000 študentskih, nekateri od njih so bili razveljavljeni na podlagi zakonodaje iz časa makartizma zaradi sodelovanja na protestih proti izraelskim vojaškim operacijam. Istočasno se predsednik Trump spopada z več mednarodnimi krizami, vključno z možnostjo vojaškega posredovanja v Iranu, kjer kljub ponudbi Teherana za diplomatska pogajanja o jedrskem programu Bela hiša ne izključuje zračnih napadov. Trump je prav tako napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki poslujejo z Iranom, s čimer želi doseči popolno gospodarsko osamljenost islamske republike. Napetosti se stopnjujejo tudi v Evropi zaradi Trumpovih ambicij po zavzetju Grenlandije. Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je opozoril, da bi morebitna uporaba vojaške sile na tem avtonomnem danskem ozemlju pomenila konec zavezništva Nato. Na domačem prizorišču zvezna država Illinois toži zvezno vlado zaradi domnevno neustavne in nevarne uporabe sile s strani ministrstva za domovinsko varnost pri izvajanju migracijske politike v Chicagu. Trump pa je prek družbenih omrežij opozoril na hude finančne posledice za ZDA, če bi vrhovno sodišče njegove carine razglasilo za neustavne, saj bi država v tem primeru podjetjem dolgovala več sto milijard dolarjev odškodnin.