Dmitrij Medvedjev se je norčeval iz Trumpovih načrtov za priključitev Grenlandije

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da si predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump prizadeva za priključitev Grenlandije k ameriškemu ozemlju. Po navedbah uradnega Washingtona so glavni razlogi za to potezo geostrateške narave, saj želi administracija preprečiti morebitne ozemeljske težnje Rusije in Kitajske na tem strateško pomembnem območju. Ameriška stran ob tem poudarja, da bi vstop v sestavo ZDA prinesel gospodarske in varnostne koristi tudi samemu otoku. Revija Foreign Affairs je razkrila morebitne strategije za uresničitev tega načrta, ki vključujejo povečanje gospodarske odvisnosti otoka od Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da Trumpova administracija vprašanje Grenlandije obravnava kot prednostno nalogo nacionalne varnosti, s katero bi utrdili ameriško prisotnost na Arktiki. Čeprav so bile podobne ideje v preteklosti zavrnjene, Donald Trump vztraja pri svojem stališču, da je nakup otoka izvedljiva in koristna transakcija za obe strani. Napovedi o morebitnem prevzemu nadzora nad otokom so sprožile številne razprave o mednarodnem pravu in suverenosti Danske, pod katero Grenlandija trenutno spada. Kljub temu Bela hiša jasno sporoča, da so namere predsednika resne in usmerjene v dolgoročno zaščito ameriških interesov v regiji, ki postaja zaradi taljenja ledu in dostopnosti surovin vse bolj pomembna na svetovnem zemljevidu.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v obsežnem intervjuju za New York Times izjavil, da sta Rusija in Kitajska osrednji tekmici ZDA v boju za vpliv na Grenlandiji. Trump je poudaril, da je popoln nadzor nad tem strateško pomembnim otokom za Washington psihološkega pomena, pri čemer je lastništvo ozemlja postavil nad veljavne mednarodne pogodbe. Po njegovih besedah bi se moralo mednarodno pravo v primeru ameriških interesov uporabljati selektivno, sam pa se vidi v vlogi končnega razsodnika pri določanju teh izjem. Trump je v pogovoru odkrito priznal, da se ne čuti zavezanega mednarodnemu pravnemu redu, in navedel, da njegovo moč omejuje zgolj njegova lastna moralna presoja. Takšne izjave so v mednarodni skupnosti, predvsem v Evropi, sprožile nove skrbi glede stabilnosti svetovne ureditve in varnostne arhitekture. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika pomeni novo stopnjo stopnjevanja napetosti, ki neposredno spodkopava temelje čezatlantskega sodelovanja in spoštovanja suverenosti držav. Njegove trditve o nujnosti prevzema Grenlandije so tesno povezane z njegovo širšo vizijo zunanje politike, ki temelji na neposrednem uveljavljanju moči brez ozira na uveljavljene diplomatske norme. Medtem ko so evropski zavezniki v preteklosti takšne predloge zavračali kot nerealne, Trumpova vztrajnost pri tej temi nakazuje, da bo vprašanje arktičnih ozemelj ostalo visoko na prednostnem seznamu njegove administracije, kar bi lahko privedlo do resnih trenj z Dansko in drugimi arktičnimi silami.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.