Lula obsodil ameriški vojaški napad na Venezuelo, Milei operacijo podprl

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta bila oba obtožena v New Yorku zaradi trgovine z drogami in terorizma, vključno s posestjo uničevalnih naprav. Operacija predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko je Trump fentanil označil za orožje za množično uničevanje in okrepil vojaški pritisk v Latinski Ameriki. Istočasno se v Združenih državah Amerike stopnjujejo kritike na račun Trumpovih finančnih zahtev. Predsednik naj bi namreč na podlagi zakona o zveznih odškodninskih zahtevkih (FTCA) od države zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preteklih preiskav o ruskem vmešavanju in preiskave na posestvu Mar-a-Lago. Temu zgledu sledijo tudi odvetniki njegovih političnih zaveznikov, ki vlagajo na stotine zahtevkov za odškodnine v imenu oseb, obsojenih zaradi napada na Kapitol 6. januarja 2021, ki jih je Trump predhodno pomilostil. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ti postopki brez posredovanja kongresa postali sredstvo za črpanje proračunskih sredstev za potrebe Trumpovih privržencev.

Združene države Amerike so v Venezueli izvedle tisto, kar tuji analitiki označujejo za posebno vojaško operacijo, ki je po prvih ocenah dosegla zastavljene cilje. Poseg naj bi bil usmerjen v doseganje strateškega vpliva na celotni zahodni polobli in bi lahko služil kot sredstvo za prisilo drugih držav v regiji k tesnejšemu sodelovanju z Washingtonom. Po poročanju tujih medijev je bila operacija izjemno uspešna, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike. Operacija odpira številna vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivih preostalih latinskoameriških držav na povečan ameriški pritisk. Čeprav so podrobnosti o samem poteku akcije še vedno omejene, poročila nakazujejo, da bo Washington uporabil ta uspeh za utrjevanje svojega hegemonističnega položaja. Kritiki sicer opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice takšnih enostranskih posegov, ki bi lahko sprožili odpor v sosednjih državah in povečali regionalno nestabilnost v prihodnjih mesecih.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.