Reza Pahlavi pozval k mednarodnemu ukrepanju proti Iranu, Hamenej obtožil ZDA za nemire

Iranski predsednik Masud Pezeškian, vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in obrambno ministrstvo so v usklajenih izjavah obtožili Združene države Amerike, Izrael in nekatere evropske države neposredne vpletenosti v organizacijo terorističnih nemirov v državi. Po navedbah Teherana naj bi tuje sile usmerjale tok orožja in denarja z namenom destabilizacije in drobljenja države, medtem ko poročila iz opozicijskih krogov navajajo, da je število žrtev režimskega nasilja med protestniki preseglo 12.000 oseb. Zunanje ministrstvo pod vodstvom Abbasa Araghchija trdi, da so nemiri del širše izraelske zarote, ki naj bi pripravila teren za novo ameriško agresijo na islamsko republiko. Iran vztraja, da so varnostne sile vzpostavile popoln nadzor nad situacijo, vendar izgnani iranski aktivisti opozarjajo, da se režim pod pritiskom ulica krha. Kritike letijo tudi na zahodne države, ker demonstrantom niso nudile obljubljene podpore, medtem ko se ti spopadajo z brutalnim zatiranjem. Spremembo v regionalni dinamiki kažejo tudi stališča arabskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, ki se zdaj odločno upirajo morebitnemu napadu ZDA in Izraela na Iran. Čeprav so te države v preteklosti Iran obravnavale kot glavno grožnjo, se zdaj bojijo izraelskega ekspanzionizma. Voditelji v regiji lobirajo pri administraciji Donalda Trumpa proti vojaškemu posredovanju, saj ocenjujejo, da bi eskalacija nepopravljivo destabilizirala celoten Bližnji vzhod.

V Iranu se je po valu nasilno zatrtih protestov vzpostavil krhek mir, medtem ko je vplivni klerik v petek pozval k smrtni kazni za pridržane demonstrante in neposredno zagrozil Združenim državam Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske oblasti kljub umiritvi razmer na ulicah napovedujejo stroge ukrepe proti vsem, ki so sodelovali v protivladnih shodih. Pozivi k usmrtitvam so del širše strategije ustrahovanja, ki jo teokratski režim izvaja za utrditev svoje moči po obdobju državljanske neposlušnosti. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump na dogodku na Floridi ponovil svoje trditve o ključni vlogi pri preprečevanju spopadov med Indijo in Pakistanom. Trump je dejal, da je s svojim posredovanjem rešil milijone življenj, kar je označil za veliko čast. Poleg tega je poudaril, da so ZDA v manj kot letu dni posredovale pri več mirovnih sporazumih, kar po njegovih besedah potrjuje uspeh njegove zunanje politike. Zunanjepolitično dogajanje dodatno zapletajo pretekli ukrepi Washingtona, vključno z uvedbo visokih carin za države, ki trgujejo z Iranom. Te sankcije so bile neposreden odziv na kršitve človekovih pravic in nasilje nad protestniki, kar je še poglobilo diplomatski spor med državama in povzročilo neposredne grožnje z atentati s strani iranskih državnih medijev.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po obsežnih protestih v Iranu zavzel za zamenjavo tamkajšnjega režima. Njegove izjave so sledile stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Teheranom, potem ko je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej priznal, da je med nemiri umrlo več tisoč ljudi. Hamenej je za nasilje in destabilizacijo države posredno okrivil Združene države Amerike, kar je sprožilo oster Trumpov odziv. Ameriški predsednik je v svojem sporočilu poudaril potrebo po novem vodstvu v Iranu, medtem ko se iranske oblasti soočajo z resnimi notranjimi pritiski. Iranski državni tožilec in drugi visoki uradniki so medtem zavrnili Trumpove trditve in kritizirali protestnike, ki jih označujejo za orodje tujih sil. Retorika med državama ostaja izjemno sovražna, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje zaostrenih odnosov iz začetka leta, ko je Trumpova administracija že nakazala pripravljenost na strožje ukrepe proti iranskemu režimu. Medtem ko Teheran obtožuje ZDA vmešavanja v notranje zadeve, Washington vztraja, da podpira pravico iranskega ljudstva do svobode in demokratičnih sprememb.