Donald Trump stopnjeval vojaški pritisk na Venezuelo in napovedal nove napade

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega neposrednega vojaškega napada na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja, kar je povzročilo močno zaostritev napetosti v regiji. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila po uradnih navedbah usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Čeprav so mediji od predsednika zahtevali podrobnejša pojasnila, Trump ni zanikal napada na venezuelsko ozemlje, vendar je ostal skop z dodatnimi informacijami. Napad je sprožil resne pomisleke glede nadaljnjega ameriškega vojaškega delovanja v karibskem bazenu. Medtem ko venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura o incidentu uradno še molči, sosednja Kolumbija in preostala mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremljata razvoj dogodkov. Po nekaterih poročilih so napad z uporabo brezpilotnih letal izvedle enote obveščevalne agencije CIA, kar označuje pomemben odklon od dosedanje ameriške strategije v regiji, ki je temeljila predvsem na diplomatskem in gospodarskem pritisku.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na strateško pomembno infrastrukturo v Venezueli, ki naj bi bila povezana z dejavnostmi trgovine z mamili. Po navedbah predsednika je bil cilj napada uničenje velikega objekta, natančneje pomola, ki so ga domnevno uporabljali narkokarteli. Trump ob tem ni razkril natančne lokacije tarče, je pa poudaril, da gre za del širše strategije pritiska na tamkajšnji režim. Obenem je predsednik ZDA razkril, da je nedavno opravil telefonski pogovor z venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom. Trump je komunikacijo označil za neuspešno in neplodno, saj pogovori niso privedli do deeskalacije napetosti med državama ali do napredka pri reševanju vprašanj glede pošiljanja drog in kriminalcev v ZDA. Trumpova administracija tako nadaljuje s politiko ostrega pritiska na Madurov režim, ki ga Washington vse pogosteje neposredno povezuje s transnacionalnim kriminalom.