Donald Trump po vojaškem vdoru v Venezuelo zagrozil Mehiki, Kubi in Kolumbiji

Združene države Amerike so v nočni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po uradnih navedbah Washingtona sta bila Maduro in Floresova že prepeljana v New York, kjer bosta stopila pred zvezno sodišče zaradi obtožb o narkoterorizmu. Predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, in poudaril, da gre za ključni korak v boju proti kriminalnim strukturam v regiji. Kritiki operacije in nekateri mednarodni opazovalci opozarjajo, da je dejanski motiv za vojaško posredovanje nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nad največjimi zalogami nafte na svetu. Akcija predstavlja drastičen poseg v suverenost južnoameriške države in je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko Washington poudarja boj proti trgovini z drogami, kritični glasovi trdijo, da gre za sodoben kolonializem in poskus destabilizacije države zaradi gospodarskih interesov Združenih držav Amerike.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

ZDA so okrepile vojaško dejavnost proti Venezueli, potem ko je Donald Trump mehiške kartele, salvadorsko bando MS-13 in venezuelsko bando Tren de Aragua označil za tuje teroristične organizacije in ukazal Pentagonu pripravo načrtov proti njim. Po prekinitvi dialoga med ZDA in Venezuelo ter pojavu ameriških bombnikov B-52 v venezuelskem zračnem prostoru se zdi, da Washington pospešuje pot proti vojni proti Venezueli, kar spominja na priprave na vojno v Iraku.