Bela hiša je sporočila, da je Iran po diplomatskem pritisku predsednika Donalda Trumpa zaustavil usmrtitve 800 protestnikov, kar je privedlo do zmanjšanja napetosti med državama. Trump je pred tem zagrozil z vojaškim posredovanjem zaradi krvavega zatiranja demonstracij, vendar so štiri arabske države — Savdska Arabija, Katar, Združeni arabski emirati in Kuvajt — sprožile intenzivna pogajanja z obema stranema. Te države so izrazile globoko zaskrbljenost, da bi morebitni ameriški napadi destabilizirali celotno regijo Perzijskega zaliva in ogrozili njihovo varnost.
Kronologija dogodkov
-
11. jan. 2026 :
Trumpove grožnje in iranski odgovor.
Predsednik Donald Trump je zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjih usmrtitev protestnikov v Iranu. Iranski zunanji minister je takrat potrdil obstoj komunikacijskih kanalov z Washingtonom in poudaril, da Teheran ne želi vojne, a je pripravljen na obrambo in pogajanja.
Zaradi umirjanja razmer in zmanjšanja nevarnosti vojaškega spopada, ki bi lahko prekinil dobavo energentov, so svetovne cene nafte padle za več kot štiri odstotke. Cena nafte brent se je pocenila za skoraj tri dolarje, kar odraža optimizem trgov glede stabilizacije zaliva. Kljub temu pa ameriški finančni minister Scott Bessent ostaja previden, saj ZDA trenutno preiskujejo sumljiva nakazila velikih količin denarja s strani iranskega vodstva, kar bi lahko nakazovalo na pripravljanje na morebiten kolaps režima.
Dodatne napetosti povzročajo iranske vojaške dejavnosti v tujini, saj so ZDA ostro kritizirale sodelovanje Teherana na skupnih pomorskih vajah z Rusijo, Kitajsko in Južno Afriko. Po navedbah Washingtona so tovrstni manevri v času notranje krize v Iranu nesprejemljivi in škodujejo regionalni stabilnosti. Ameriška administracija še naprej pozorno spremlja razmere v državi, medtem ko arabski zavezniki nadaljujejo svojo vlogo posrednikov za preprečitev neposrednega konflikta.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
