Mehika postala največja dobaviteljica nafte Kubi

Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa znatno povečale pritisk na mehiško vlado, da bi ta dovolila neposredno posredovanje ameriških vojaških sil ali agentov CIE na mehiškem ozemlju. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na ameriške uradnike, Washington zahteva odobritev za izvajanje skupnih operacij, katerih cilj bi bil uničenje laboratorijev za proizvodnjo fentanila in razbitje narkokartelov. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je tovrstne predloge že večkrat zavrnila in poudarila suverenost države. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi Trumpovih predlogov o vojaški pomoči, ki jih Mehika razume kot poseg v notranje zadeve. Kljub ponudbam iz Washingtona, da bi ZDA zagotovile tehnično in kadrovsko podporo pri spopadanju z organiziranim kriminalom, v Ciudad de Méxicu vztrajajo pri politiki, ki zavrača prisotnost tujih oboroženih sil na svojem ozemlju. Vprašanje boja proti trgovini z drogami tako ostaja osrednja točka trenj v dvostranskih odnosih. Razmere dodatno zapleta dejstvo, da ZDA vprašanje varnosti in boja proti mamilom povezujejo s širšo agendo, ki vključuje tudi migracijsko politiko in carinske grožnje. Medtem ko Washington trdi, da so radikalni ukrepi nujni za zajezitev epidemije odvisnosti od fentanila, mehiška stran opozarja na zmanjšanje pretoka drog in si prizadeva za diplomatsko rešitev sporov brez vojaškega posredovanja sosednje velesile.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obtožil ZDA, da so bombardirale kolumbijsko ladjo v Karibih, pri čemer naj bi bili na krovu kolumbijski državljani. Petro je opozoril na morebiten nov vojni scenarij. Bela hiša je Petrovo izjavo označila za neutemeljeno. Petro zahteva, da ZDA predložijo informacije, ki bi ovrgle njegove trditve. Napad naj bi se zgodil pred obalo Venezuele.

Vrednost venezuelske nafte je ponovno v ospredju regionalne politike, kar je sprožilo povečano zanimanje Združenih držav Amerike za sodelovanje s to južnoameriško državo. Kljub političnim napetostim v preteklosti so energetske potrebe in stabilnost svetovnega trga povzročile premik v odnosih, kjer nafta nastopa kot ključni element moči in pogajanj. Medtem ko se geopolitični interes povečuje, je organizacija OPEC napovedala, da bo svojo trenutno ponudbo nafte ohranila nespremenjeno vsaj do aprila, kar dodatno vpliva na stabilnost cen na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovno odprtje venezuelskega naftnega sektorja za tuje investicije, predvsem za ameriška podjetja, močno vplivalo na prihodnje cene energentov. Čeprav kartel OPEC ni podal specifičnih komentarjev glede notranjepolitične situacije v Venezueli, je jasno, da država ostaja strateškega pomena za zahodne energetske potrebe. Ta razvoj dogodkov kaže na pragmatičen pristop Washingtona, ki poskuša zmanjšati odvisnost od drugih virov s krepitvijo prisotnosti v latinskoameriški regiji.