Kuba s slovesnostjo sprejela posmrtne ostanke vojakov, ubitih v ameriškem napadu v Venezueli.

Vlada Združenih držav Amerike bo Mehiki dovolila nadaljnjo dobavo nafte Kubi, kljub predhodnim grožnjam predsednika Donalda Trumpa o prekinitvi vseh pošiljk energentov na otok. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je v pogovoru za televizijsko mrežo CBS pojasnil, da trenutna politika Washingtona dopušča tovrstne dejavnosti. Po njegovih navedbah ameriška administracija od Mehike ni zahtevala ustavitve oskrbe s surovo nafto, kar nakazuje na pragmatičen pristop k energetski stabilnosti v regiji. Odločitev o ohranitvi energetskega kanala med Mehiko in Havano naj bi temeljila na bojazni pred morebitno destabilizacijo Kube. Viri pri CBS navajajo, da bi popolna ustavitev dobave nafte povzročila hud energetski zlom na otoku, kar bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečan migrantski pritisk na ameriške meje. Čeprav je Donald Trump napovedoval ostrejše ukrepe in popolno blokado energentov, se zdi, da so strateški interesi glede preprečevanja kaosa v neposredni bližini prevladali nad retoriko. Mehika pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum ohranja svojo vlogo ključne dobaviteljice energentov za Kubo, ki se spopada z dolgotrajnim pomanjkanjem električne energije in goriva. Odločitev ameriške administracije, da ne blokira teh pošiljk, predstavlja pomembno diplomatsko in ekonomsko olajšanje za mehiško vlado, ki bi se sicer lahko znašla pod močnim pritiskom Washingtona. S tem se vsaj začasno zmanjšujejo napetosti glede energetskega vprašanja v Karibskem morju.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v zaupnih poročilih podala mračno oceno kubanskega gospodarskega in političnega položaja, vendar hkrati ni potrdila predvidevanj predsednika Donalda Trumpa o skorajšnjem padcu tamkajšnjega režima. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z vsebino ocen, obveščevalci kljub hudi krizi ne vidijo neposrednih dokazov, da bi bila država na robu političnega zloma, kot je to namigoval predsednik Združenih držav Amerike po nedavnih vojaških dogodkih v Venezueli. Analize poudarjajo, da Kuba trpi zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin in energetske nestabilnosti, kar povečuje nezadovoljstvo med prebivalstvom. Kljub temu obveščevalna skupnost podaja mešane poglede na stabilnost vlade v Havani, saj režim ohranja močan nadzor nad varnostnimi silami in državnimi institucijami. To neskladje med uradno retoriko Bele hiše in ugotovitvami obveščevalcev nakazuje na kompleksnost zunanjepolitičnih izzivov v karibski regiji. Dokumenti še razkrivajo, da so razmere na Kubi tesno povezane z dogajanjem v Venezueli, ki je bila dolga leta ključna zaveznica in dobaviteljica nafte. Čeprav Trumpova administracija pritiska na Havano s ciljem spodbuditi demokratične spremembe, strokovnjaki opozarjajo, da zgolj gospodarski pritisk morda ne bo zadostoval za hitro zamenjavo oblasti, dokler vojska ostaja zvesta vodstvu države.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ukazal prekinitev izmenjave obveščevalnih podatkov z varnostnimi agencijami Združenih držav Amerike. Odločitev je bila sprejeta, dokler ZDA ne prenehajo z napadi na plovila v Karibih, ki naj bi tihotapila droge. Petro je poudaril, da mora biti boj proti drogam podrejen človekovim pravicam prebivalcev Karibov.