EU bo opustila uvozne dajatve na kitajska električna vozila ob dogovoru o minimalni ceni

Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na konferenci Berlinski globalni dialog izjavila, da je Evropska unija pripravljena odgovoriti na kitajske omejitve izvoza redkih zemeljskih elementov. EU se osredotoča na iskanje rešitev in diverzifikacijo dobavnih verig.

Kitajska je v petek znatno poostrila gospodarske ukrepe proti Japonski z blokado dobave redkih zemelj in materialov za magnete, kar je povzročilo preplah v globalnih dobavnih verigah. Peking se je za ta korak odločil po stopnjevanju napetosti, ki so se začele novembra lani, ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost vojaške obrambe Tajvana v primeru kitajske invazije. Ukrepi neposredno ogrožajo japonsko proizvodnjo polprevodnikov, elektronike, avtomobilski sektor ter obrambno in letalsko industrijo, hkrati pa vplivajo na vrednost jena, ki je na mednarodnih trgih oslabel. Poleg omejitev izvoza kritičnih surovin je Kitajska sprožila tudi protidampinško preiskavo o uvozu diklorosilana z Japonske, kemikalije, ki je ključna za proizvodnjo čipov. Kitajski veleposlanik v Tokiu je zavrnil dialog, uradni Peking pa preko državnih medijev Japonsko obtožuje ponovnega militarizma in jo svari pred ponavljanjem zgodovinskih napak. Diplomatski spor se je tako razširil z začetnih omejitev v turizmu in kulturi na strateško gospodarsko blokado, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za tehnološki razvoj v celotni regiji. Japonska stran poroča o zamudah pri pošiljkah kitajskim dobaviteljem, kar dodatno hromi medsebojno trgovino. Medtem ko Peking utrjuje odnose z Južno Korejo, se odnosi s Tokiem še naprej ohlajajo, saj japonska vlada kljub kitajskim zahtevam ni podala uradnega opravičila ali umaknila izjav glede varnosti Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bo Kitajska verjetno še naprej uporabljala svoj monopol nad redkimi zemljami kot vzvod za politični pritisk na sosednjo državo.