Ruski kupci nepremičnin v zadnjem obdobju postali opazno agresivnejši

Ruski sodni izvršitelji lahko po novem v skladu z veljavno zakonodajo o izvršilnem postopku zasežejo in zarubijo premoženje državljanov, katerih dolg presega znesek 3000 rubljev (približno 30 evrov). To informacijo je 11. januarja uradno potrdil Vladimir Gurejev, predsednik javnega sveta pri ruski zvezni službi sodnih izvršiteljev (FSSP), ki je opozoril na nizko mejo dolga, ki že omogoča tako drastične ukrepe. Postopek vključuje možnost identifikacije in rubeža osebne lastnine dolžnika neposredno na njegovem domu ali mestu nahajanja premoženja, če obveznosti niso poravnane v predpisanem roku. Ukrep je namenjen povečanju učinkovitosti izterjave majhnih dolgov, ki se pogosto kopičijo zaradi neplačanih upravnih glob, komunalnih storitev ali manjših davčnih obveznosti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna praksa lahko povzročila povečanje števila izvršilnih postopkov proti širšemu krogu prebivalstva, saj je prag za poseg v premoženje postavljen izjemno nizko. Ruske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad finančno disciplino državljanov v obdobju povečanih proračunskih potreb.

Kiril Dmitriev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), je v soboto, 10. januarja 2026, potrdil opazen porast izvoza ruskih naftnih derivatov. Po njegovih navedbah so uradni podatki v nasprotju z dezinformacijami, ki se pojavljajo v nekaterih medijih, in poudaril, da napačno poročanje negativno vpliva na globalne procese odločanja. Izvoz po morju je v decembru dosegel 2,15 milijona sodčkov na dan, kar predstavlja najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih. Analize kažejo, da je k rasti največ prispeval povečan izvoz dizelskega goriva preko baltskih pristanišč. Dmitriev se je pri tem neposredno odzval na poročanje agencije Bloomberg in izpostavil, da dejstva o rasti obsega trgovine ostajajo ključna za razumevanje stanja na trgu. Ruski uradniki trdijo, da energetska infrastruktura kljub mednarodnim pritiskom ohranja visoko stopnjo operativnosti. Povečanje izvoza odraža prilagoditev ruskih logističnih poti novim tržnim razmeram. Čeprav so zahodne države uvedle različne omejitve, Rusija še naprej krepi dobavo energentov na tuje trge, predvsem preko morskih terminalov, ki omogočajo dostop do hitro rastočih gospodarstev izven evropskega prostora.

Ruska federacija je vložila pritožbo na odločitev avstrijskega sodišča, ki je odobrilo prisilno prodajo številnih ruskih nepremičnin v Avstriji. Med objekti, ki so predmet izvršbe, so stanovanjske stavbe na elitnih lokacijah na Dunaju in drugod, postopek pa je bil sprožen na zahtevo ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz. Ruska stran se s pravnimi sredstvi zdaj poskuša upreti izvršbi, ki bi pomenila trajno izgubo državnega premoženja v korist ukrajinskega podjetja. Spor izvira iz mednarodne arbitražne odločbe, po kateri mora Rusija Naftogazu izplačati odškodnino za zaseženo premoženje po nezakoniti aneksiji Krima leta 2014. Ker Rusija dolga ni poravnala prostovoljno, je ukrajinsko podjetje začelo postopke za zaseg in prodajo ruskega državnega premoženja v tujini. Avstrijsko pravosodje je sprva ugodilo zahtevku za prodajo več kot 20 nepremičnin, vendar se bo postopek zaradi vložene pritožbe ruske strani zdaj nadaljeval pred višjimi instancami.