Večina zaposlenih v Nemčiji si želi krajši delovni čas, kot kaže raziskava sindikata

Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.

V Avstriji se nadaljuje trend dela s krajšim delovnim časom. V tretjem četrtletju je manj žensk delalo s krajšim delovnim časom, saj se je njihov delež zmanjšal za 1,7 odstotne točke na 49,1 odstotka. To je posledica zmanjšanja zaposlenosti v trgovini in povečanja v javni upravi, kjer prevladujejo delovna mesta s polnim delovnim časom. Kljub temu ima Avstrija v primerjavi z EU še vedno visok delež zaposlenih s krajšim delovnim časom. Raziskava med podjetji pa kaže, da samo še 31 odstotkov podjetij deluje izključno s polnim delovnim časom, pri čemer mobilno delo spodbuja večjo fleksibilnost.

Številne nizozemske novice poročajo, da je 16 odstotkov zaposlenih v državi izpostavljenih dolgotrajnemu stresu zaradi preobremenjenosti, hitrega tempa dela in pomanjkanja avtonomije. Posebej so izpostavljeni farmacevtski tehniki in učitelji.