Italija v pristanišču Brindisi zasegla ladjo s 33 tisoč tonami ruskih kovin

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Ruski preiskovalni odbor je v okviru obsežne preiskave korupcije zamrznil premoženje Dmitrija Doščatova, nekdanjega prvega namestnika načelnika moskovske podzemne železnice, v vrednosti 100 milijonov rubljev. Predsednik preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je 14. januarja 2026 potrdil, da je preiskava primera prejemanja podkupnin zaključena, zadeva pa je bila predana sodišču. Ukrep zasega premoženja je bil izveden kot zavarovanje v kazenskem postopku, v katerem Doščatovu očetujejo zlorabo položaja za osebno okoriščanje. Doščatov, ki je bil aretiran že leta 2024, se sooča z resnimi obtožbami o korupciji na visokem nivoju znotraj ene najpomembnejših infrastrukturnih institucij v ruski prestolnici. Preiskovalci so tekom postopka identificirali in zavarovali nepremičnine ter druge dragocenosti, ki naj bi bile pridobljene z nezakonitimi sredstvi. Bastrikin je ob tem izpostavil, da gre za del širših prizadevanj države pri zatiranju sistemske korupcije v javnem sektorju. Dogodek sovpada s poročili o drugih visokih korupcijskih primerih v Rusiji, vključno z obtožbami proti nekdanjemu guvernerju rjazanske regije Nikolaju Ljubimovu. Čeprav ruske oblasti poudarjajo uspeh pri preganjanju gospodarskega kriminala, neodvisni opazovalci pogosto opozarjajo na politično motiviranost tovrstnih procesov. Moskovska podzemna železnica sicer ostaja ključna strateška točka mesta, kjer so investicijski projekti redno predmet nadzora zaradi sumov o odtekanju javnega denarja.

Približno 40 odstotkov ruskih podjetij je bilo prisiljenih zmanjšati ali popolnoma ustaviti svoje izvozne dejavnosti zaradi krepitve tečaja ruskega rublja. Aleksander Šohin, predsednik Ruskega zveza industrijalcev in podjetnikov (RSPP), je to informacijo razkril po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po Šohinovih besedah so številni izvozni programi postali ekonomsko nevzdržni, kar je privedlo do zastoja v mednarodni trgovini za velik del ruskega gospodarstva. Močna nacionalna valuta povečuje stroške ruskih proizvodov na tujih trgih, s čimer se zmanjšuje konkurenčnost ruskega izvoza v tujini. Ta trend predstavlja resen izziv za industrijski sektor, ki se že spopada z mednarodnimi omejitvami. Podjetja poročajo o prekinitvah dolgoročnih pogodb in opustitvi načrtovanih širitev na nove trge, saj visoka vrednost rublja neposredno spodjeda njihove prihodke. Srečanje med Šohinom in Putinom je izpostavilo nujnost obravnave valutne politike v luči ohranjanja stabilnosti ruskega gospodarstva. Čeprav močan rubelj načeloma nakazuje na določeno stabilnost, v trenutnih okoliščinah deluje kot ovira za izvoznike, ki predstavljajo ključni steber ruskih deviznih rezerv. Odločevalci bodo morali pretehtati ukrepe za uravnavanje tečaja, da bi preprečili nadaljnje krčenje izvoznih zmogljivosti.