Države so se zbrale na ključnem srečanju, da bi dokončno oblikovale sporazum za obvladovanje globalne krize onesnaževanja s plastiko, saj vsako leto v vodne ekosisteme uhaja med 19 in 23 milijonov ton plastičnih odpadkov. Razkrito je bilo tudi pismo iz leta 1974, ki kaže, da je podjetje DuPont vedelo, da njihovih plastičnih izdelkov ni mogoče reciklirati, vendar je industrija kasneje promovirala recikliranje, da bi se izognila regulaciji.

V Ženevi so se zbrale vlade iz celega sveta na šestem srečanju, kjer se pogajajo o končanju krize onesnaževanja s plastiko. Pogajalci iz skoraj 180 držav iščejo prelomni sporazum o odpravi onesnaževanja s plastiko. Ključno vprašanje je, ali naj sporazum zahteva zmanjšanje proizvodnje plastike, čemur nasprotujejo države proizvajalke nafte.

V Ženevi se je zbralo več kot 170 držav, da bi nadaljevale pogajanja o globalnem sporazumu o plastiki pod okriljem Združenih narodov, s ciljem obvladovanja svetovne krize onesnaževanja s plastiko. Evropska komisija aktivno sodeluje v pogajanjih in si prizadeva za ambiciozen dogovor.

V Ženevi so se zbrali pogajalci iz 180 držav, da bi oblikovali prelomni sporazum o odpravi življenjsko nevarnega onesnaževanja s plastiko. Ključno vprašanje je, ali naj sporazum zahteva zmanjšanje proizvodnje plastike, čemur nasprotujejo vplivne države proizvajalke nafte.

V Ženevi so se začela nova pogajanja pod okriljem Združenih narodov, kjer države poskušajo doseči prelomni globalni sporazum o obvladovanju onesnaževanja s plastiko, ki prizadene vse ekosisteme in posameznike. Cilj pogajanj je končati krizo onesnaževanja s plastiko.

V Ženevi so se znova zbrale države, da bi poskušale doseči prelomni sporazum, katerega cilj je končati krizo onesnaževanja s plastiko, ki prizadene vsak ekosistem in posameznika na planetu. Države sveta si prizadevajo podpisati prvi globalni sporazum o plastiki, s katerim bi omejili onesnaževanje s plastiko.