Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral administracijo predsednika Donalda Trumpa zaradi vojaškega posredovanja v Venezueli, ki ga je označil za "vojno dejanje". Mamdani je v telefonskem pogovoru s Trumpom obsodil operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Po besedah newyorškega župana gre za nedopustno stopnjevanje agresije proti suvereni državi.
Kronologija dogodkov
3. jan. 2026 :ZDA zajele Nicolása Madura in vzpostavile upravo v Venezueli.Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija se je začela z zračnimi napadi na vojaške cilje, sledila pa je vzpostavitev ameriške uprave, ki bo Venezuelo vodila med političnim prehodom.
20. dec. 2025 :Stopnjevanje pritiska z embargom in grožnjami z vojno.Trumpova administracija je uvedla popoln embargo proti Venezueli in začela bombardirati naftne tankerje, da bi gospodarsko zadušila režim. Predsednik Trump v tem obdobju ni izključil možnosti popolne vojne, medtem ko je Maduro pozival k latinskoameriški enotnosti proti ameriškim pritiskom.
19. nov. 2025 :Odobritev tajnih operacij CIE v okviru Operacije Južna Sulica.Bela hiša je odobrila tajne operacije CIE v Venezueli in znatno okrepila mornariško prisotnost v Karibih, kar so označili za največjo pomorsko operacijo po kubanski raketni krizi. Maduro je takrat opozoril, da bi vojaški napad pomenil politični konec za Trumpa.
3. sep. 2025 :Smrtonosni napad na ladjo sredi obtožb o trgovini z mamil.Ameriške sile so izvedle napad na ladjo, ki naj bi iz Venezuele prevažala droge, pri čemer je bilo ubitih 11 ljudi. Medtem ko so ZDA operacijo označile za boj proti narkoterorizmu, je Maduro obtožil Washington, da video dokaze ponareja z umetno inteligenco, da bi upravičil krajo nafte.
Kritika prihaja po nizu dogodkov, ki so vrhunec dosegli v začetku januarja 2026, ko je Trumpova administracija po seriji zračnih napadov na strateško infrastrukturo potrdila zajetje Madura in njegove soproge. ZDA so nato vzpostavile prehodno upravo v Venezueli, kar Mamdani in drugi kritiki vidijo kot neposredno kršitev mednarodnega prava. Župan New Yorka, ki je že med kampanjo napovedoval zaščito politik zatočišča, s tem dejanjem stopa v neposreden politični konflikt z Belo hišo glede zunanjepolitičnih usmeritev države.
Izjave
"To je vojno dejanje administracije Donalda Trumpa proti Venezueli."
Zohran Mamdani
"Združene države Amerike bodo upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega in ustreznega političnega prehoda."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje je pomembno za slovenske bralce zaradi vpliva na globalno stabilnost in cene energentov, saj je Venezuela ključna država z zalogami nafte. Kot članica Nata in EU Slovenija spremlja ameriško zunanjo politiko, saj morebitna destabilizacija v Latinski Ameriki vpliva na usklajenost zavezniških stališč in mednarodno pravo.
Slovenska diplomacija tradicionalno zagovarja mirno reševanje sporov prek mednarodnih institucij, zato bi neposredno vojaško posredovanje in vzpostavitev ameriške uprave v tuji državi sprožila razprave o legitimnosti takšnih ukrepov tudi v slovenskem političnem prostoru.
Neodvisni ameriški senator je posvaril pred Trumpovo ignoranco domačih kriz in vpletanja ZDA v vojno z Venezuelo. Opozoril je na načrt Bele hiše in morebitne posledice takšnega dejanja.
Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je vrhovno sodišče zaprosil za odvzem državljanstva opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu. Ponovil je tudi obtožbe, da Združene države Amerike pripravljajo vojno proti njegovi državi.
Prizadevanja predsednika Donalda Trumpa za zamenjavo režima v Venezueli so se znašla v strateški, politični in pravni negotovosti. Trump je sklical srečanje z visokimi uradniki in svetovalci za nacionalno varnost v Ovalni pisarni, da bi dorekli naslednje korake.
Po poročilih o morebitnih ameriških napadih na venezuelsko ozemlje je María Corina Machado ponovila, da je Nicolás Maduro "začel to vojno" in da jo bo Donald Trump "končal".
Župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro obsodil nedavno aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura in jo označil za vojno dejanje ter kršitev mednarodnega prava. Mamdani je v svoji izjavi poudaril, da takšne poteze destabilizirajo mednarodno skupnost in neposredno spodkopavajo diplomatska prizadevanja. Venezuelski voditelj naj bi bil po navedbah ameriških uradnikov na poti v zaporniško ustanovo v New Yorku.
Odziv newyorškega župana odraža notranjepolitične napetosti v Združenih državah Amerike glede zunanje politike do Latinske Amerike. Medtem ko ameriška zvezna administracija Madurovo aretacijo utemeljuje s pravosodnimi postopki, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšni ukrepi postavljajo v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil val razprav o suverenosti držav in mejah mednarodnega pregona.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ostro obsodila nedavno vojaško akcijo Združenih držav Amerike proti venezuelskemu pristanišču. Mehika je uradno zavrnila kakršne koli zunanje vojaške intervencije in poudarila pomen spoštovanja suverenosti držav. Sheinbaum je ob tem pozvala Organizacijo združenih narodov (ZN), naj prevzame bistveno dejavnejšo vlogo pri obravnavanju ameriških ukrepov proti Venezueli.
Izjave mehiške voditeljice so sledile potrditvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA izvedle vojaški napad na strateško infrastrukturo v Venezueli. Mehika s tem ponavlja svoje tradicionalno zunanjepolitično stališče do nevmešavanja, hkrati pa izraža zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti v regiji, ki so posledica ameriške blokade in vojaških operacij pod pretvezo boja proti narkokartelom.
Dogajanje je pomembno za slovenske bralce zaradi vpliva na globalno stabilnost in cene energentov, saj je Venezuela ključna država z zalogami nafte. Kot članica Nata in EU Slovenija spremlja ameriško zunanjo politiko, saj morebitna destabilizacija v Latinski Ameriki vpliva na usklajenost zavezniških stališč in mednarodno pravo.
Slovenska diplomacija tradicionalno zagovarja mirno reševanje sporov prek mednarodnih institucij, zato bi neposredno vojaško posredovanje in vzpostavitev ameriške uprave v tuji državi sprožila razprave o legitimnosti takšnih ukrepov tudi v slovenskem političnem prostoru.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.