Župan New Yorka obsodil aretacijo Nicolása Madura kot vojno dejanje

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Ameriške oborožene sile so v usklajeni vojaški operaciji v Caracasu zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljali v Združene države Amerike. Maduro je v New York prispel v soboto, kjer so ga pravosodni organi v lisicah in pod strogim varovanjem privedli pred sodišče. Ameriško tožilstvo ga obtožuje »zarote za drogoterrorizem« oziroma vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, za kar mu bodo sodili v Brooklynu. Medtem ko so ga oblasti namestile v zloglasni pripor Metropolitan Detention Center, so v javnost prišli posnetki njegovega prihoda, na katerih je ujeti avtokrat deloval sarkastično. Zaradi nasilne odstranitve Madura z oblasti je v Venezueli nastala politična praznina, ki jo je začasno zapolnila dosedanja podpredsednica države kot vstopna interimska voditeljica. Administracija Donalda Trumpa je operacijo utemeljila kot nujno za vzpostavitev demokracije in preprečevanje kriminalnih dejavnosti, ki naj bi jih vodil Madurov režim. V Venezueli in mednarodni skupnosti so se že pojavili ostri odzivi; medtem ko venezuelski begunci v ZDA proslavljajo, zaveznice prejšnjega režima, kot sta Rusija in Kitajska, opozarjajo na kršenje suverenosti. Razmere v južnoameriški državi ostajajo izjemno napete in negotove.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške vojaške sile v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah predsednika Trumpa so ju vojaki presenetili v njuni rezidenci, preden sta se uspela zateči v varno zavetje podzemnega bunkerja. Trump je ob tem navedel poročanje televizijske mreže CNN, da so ju dobesedno »izvlekli iz postelje«. Obe osebi so po aretaciji nemudoma prepeljali v New York, kjer se bosta verjetno soočili s pravnim postopkom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter nakazuje korenito spremembo v zunanji politiki Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Trump je v izjavi poudaril, da se bodo Združene države zdaj aktivno vključile v venezuelsko naftno industrijo, ki velja za eno najbogatejših z zalogami nafte na svetu. Ta korak bi lahko pomenil popoln prevzem nadzora nad ključnimi gospodarskimi viri Venezuele s strani ameriških podjetij pod pretvezo stabilizacije regije. Aretacija Madura sledi obdobju intenzivnih kritik na račun Trumpove administracije. Medtem ko se je Trump pripravljal na vmesne volitve in sprejemal radikalne zunanjepolitične odločitve, so ga domači politični nasprotniki, vključno z nekdanjim predsednikom Joejem Bidnom, obtoževali spodkopavanja ugleda države v mednarodni skupnosti. Kljub notranjepolitičnim trenjem je Trump z akcijo v Venezueli utrdil svojo politiko neposrednega posredovanja.