V Iranu se je stopnjevala represija nad protestniki ob popolni blokadi spleta
pred eno uro
Iranski varnostni organi so silovito zatrli val protivladnih protestov, ki so državo zajeli ob koncu leta, pri čemer so nevladne organizacije zabeležile na desetine smrtnih žrtev in več tisoč aretacij. Po podatkih aktivistov skupine Hrana je bilo ubitih najmanj 72 ljudi, nekateri viri pa poročajo o še precej višjih številkah iz bolnišnic v Teheranu. Iranske oblasti so se na upor odzvale z drastičnim ukrepom in že več kot 48 ur popolnoma onemogočajo dostop do spleta, kar po mnenju opozicije in mednarodnih organizacij služi prikrivanju brutalnosti policijskih postopkov ter preprečevanju širjenja informacij o nasilju. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je iranski generalni tožilec Mohammad Movahedi Azad udeležence protestov označil za sovražnike Boga, kar je kaznivo dejanje, za katero je zagrožena smrtna kazen. Zdravniki iz iranskih bolnišnic poročajo o velikem številu ranjenih s strelnimi ranami, pogosto v glavo in oči, kar kaže na načrtno uporabo smrtonosne sile. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, je izrazila polno podporo iranskemu ljudstvu in obsodila ravnanje režima, medtem ko vrhovni voditelj Hamenej kljub opozorilom iz tujine napoveduje še ostrejše ukrepe. Dogajanje predstavlja enega največjih izzivov za islamsko republiko od revolucije leta 1979 dalje. Ker država ostaja informacijsko odrezana od preostalega sveta, raste bojazen pred morebitnim pokolom, ki bi se lahko zgodil v zavetju popolne blokade komunikacij. Nobelova nagrajenka za mir Shirin Ebadi in drugi vidni kritiki režima opozarjajo, da je prekinitev povezav jasen znak priprav na obsežno čiščenje nasprotnikov oblasti. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske stiske, so prerasli v vsesplošno zahtevo po političnih spremembah.