Kremelj obtožil Ukrajino domnevnega napada z droni na Putinovo rezidenco
Objavljeno: 30. 12. 2025 21:56
Ruska prestolnica je bila prizorišče incidenta, v katerem sta po navedbah Kremlja dva ukrajinska brezpilotna letalnika poskušala napasti rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva je dogodek označila za načrtovan teroristični napad in poskus atentata, čeprav dokazov za neposredno vpletenost Kijeva niso predložili. Ukrajinski uradniki so navedbe odločno zanikali in poudarili, da se njihove sile osredotočajo na osvobajanje lastnega ozemlja in ne na napade na tuje voditelje.
Analitiki pri mediju BILD in ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve so izpostavili, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičenja nadaljnje eskalacije agresije ali pa za notranje ruske spore. Ukrajinska diplomacija je zavrnila ruske trditve, da bodo takšni dogodki okrepili pogajalska izhodišča Moskve, in opozorila, da gre za poskus manipulacije mednarodnega javnega mnenja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti pred napovedano ukrajinsko protiofenzivo, kar dodatno zapleta varnostne razmere v regiji.
Izjave
"Ukrajina nima nobene zveze z napadi z droni na Kremelj."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Rusiji in Ukrajini neposredno vplivajo na evropsko varnostno arhitekturo, katere del je tudi Slovenija. Morebitna eskalacija konflikta zaradi obtožb o atentatu bi lahko pomenila dodatno nestabilnost na mejah EU in vplivala na slovensko zunanjo politiko ter humanitarno pomoč.
Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek drona, za katerega trdijo, da je bil uporabljen v napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Ministrstvo trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah. Ukrajina zanika vpletenost in obtožbe označuje za laž.
Ameriška obveščevalna agencija CIA po poročanju časnika The Wall Street Journal (WSJ) ni našla dokazov, ki bi potrdili navedbe o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Čeprav je Rusija v preteklih dneh objavila videoposnetke drona in obtožila Kijev načrtovanega terorističnega dejanja, viri znotraj ameriških obveščevalnih krogov ostajajo skeptični do teh trditev. Po navedbah ameriških predstavnikov trenutno ni na voljo podatkov, ki bi nedvoumno dokazovali, da je ukrajinska vojska dejansko izvedla tovrstno operacijo.
ZDA so se s tem distancirale od ruskih obtožb, kar dodatno zapleta že tako napete odnose med Moskvo in Zahodom. Stalni predstavnik ZDA pri zvezi Nato Matthew Whitaker je sicer napovedal podrobno analizo vseh razpoložljivih informacij, vendar trenutne ugotovitve ne podpirajo ruske različice dogodkov. Ukrajinska stran je vpletenost v incident že pred tem uradno zanikala, medtem ko so se mednarodni odzivi razporedili od popolnega dvoma v resničnost napada do ostrih obsodb domnevnega terorizma s strani ruskih zaveznic.
Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.
Ruske oblasti so objavile videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je domnevni udar označilo za načrtovano in stopnjevano operacijo, v kateri naj bi bilo v moskovski regiji poškodovanih več ljudi, ena oseba pa je bila ranjena. Po navedbah ruskih virov so bili napadi usmerjeni neposredno na državno rezidenco, kar Moskva interpretira kot dejanje državnega terorizma.
Uradni Kijev je vse obtožbe o vpletenosti kategorično zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne izvaja napadov na rusko politično vodstvo, temveč se osredotoča na obrambo lastnega ozemlja. Dogodek je povzročil dodatno zaostritev retorike, saj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov že napovedal spremembo ruskih pogajalskih izhodišč v morebitnih mirovnih pogovorih kot neposreden odgovor na incident. Stopnjevanje napetosti med državama se tako nadaljuje v luči medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in vodilne predstavnike držav.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.
Finski politik Armando Memma iz konservativne stranke Zavezništvo svobode je kritiziral odziv Kaje Kallas na poročila o napadu ukrajinskih brezpilotnih letal na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Memma meni, da bi morala Kallas obsoditi napad, če se izkaže za resničnega.
Dogodki v Rusiji in Ukrajini neposredno vplivajo na evropsko varnostno arhitekturo, katere del je tudi Slovenija. Morebitna eskalacija konflikta zaradi obtožb o atentatu bi lahko pomenila dodatno nestabilnost na mejah EU in vplivala na slovensko zunanjo politiko ter humanitarno pomoč.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.