Kanadski premier Mark Carney v Pekingu pozval h krepitvi gospodarskega sodelovanja s Kitajsko

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je napovedal in začel uradni obisk v Ljudski republiki Kitajski, ki bo potekal od 13. do 17. januarja 2026. Gre za prvi obisk kanadskega premierja v tej državi po osmih letih, njegov glavni namen pa je diverzifikacija kanadske trgovine in privabljanje novih investicij. Carney se bo v Pekingu srečal s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Qiangom, s katerima bo razpravljal o krepitvi strateškega sodelovanja in reševanju odprtih vprašanj med državama. Obisk prihaja v času zaostrenih odnosov med Ottawo in Washingtonom, saj se Kanada sooča s carinami, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, ter njegovimi provokativnimi izjavami o Kanadi kot potencialni 51. zvezni državi ZDA. Kanadska vlada si je zadala cilj, da v naslednjem desetletju podvoji izvoz na trge izven ZDA. Carney je poudaril, da želi Kanado preoblikovati iz gospodarstva, ki je bilo prekomerno odvisno od enega samega trgovinskega partnerja, v bolj neodvisno in konkurenčno državo. Po obisku na Kitajskem bo kanadski premier pot nadaljeval v Katarju, nato pa se bo v Švici udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Kitajska stran je obisk označila za priložnost za povečanje političnega zaupanja in razširitev praktičnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k svetovni stabilnosti in blaginji obeh narodov.

Kanadski premier Mark Carney je prispel v Peking na kratek, a strateško pomemben obisk, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Glavni namen uradnega srečanja je stabilizacija diplomatskih odnosov, ki so bili v zadnjih letih podvrženi precejšnjim napetostim. Poleg izboljšanja političnega dialoga se strani posvečata vprašanjem kmetijstva in carinskih dajatev, ki so ključna za prihodnjo trgovinsko izmenjavo. Obisk predstavlja del širše strategije kanadske vlade, ki si prizadeva za diverzifikacijo svojega zunajtrgovinskega portfelja. Ottawa si je zastavila ambiciozen cilj, da do leta 2035 podvoji obseg trgovine z državami zunaj Združenih držav Amerike, pri čemer Kitajska zavzema osrednje mesto kot druga največja svetovna ekonomija. Premier Carney bo v pogovorih s predsednikom Xijem poskušal najti skupne točke kljub preteklim nesoglasjem glede vprašanj nacionalne varnosti in človekovih pravic. Analitiki ocenjujejo, da je Carneyev obisk v Pekingu ključen za kanadski kmetijski sektor, ki si obeta lažji dostop do obsežnega kitajskega trga. Obe državi si prizadevata najti rešitve za carinske spore, ki so v preteklosti upočasnili pretok blaga. Uspeh tega srečanja bo določil smernice za nadaljnje sodelovanje med Ottawo in Pekingom v času, ko se globalne trgovinske poti ponovno izrisujejo.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v odziv na zaostrene odnose z Japonsko uvedlo nove omejevalne ukrepe, ki vključujejo prepoved izvoza blaga z dvojno rabo in sprožitev protidampinške preiskave glede kemikalije diklorosilan. Peking je prepovedal izvoz strateško pomembnih redkih zemelj in tehnologij, ki bi se lahko uporabljale v vojaške namene, kar naj bi po ocenah Bloomberg prizadelo več kot 40 odstotkov kitajskega izvoza na Japonsko. Ukrepi so neposreden odziv na lanske izjave japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem vojaškem posredovanju Japonske v primeru kitajskega napada na Tajvan. Dodatno zaostritev predstavlja uvedba preiskave uvoza diklorosilana, ključnega plina v proizvodnji polprevodnikov. Kitajske oblasti trdijo, da se je cena uvožene kemikalije iz Japonske med letoma 2022 in 2024 znižala za 31 odstotkov, kar naj bi škodovalo domači industriji. Japonska stran je omejitve označila za popolnoma nesprejemljive, medtem ko so se napetosti še povečale po nedavnem obisku japonskega poslanca Hei Sekija na Tajvanu, kjer je otok označil za neodvisno državo. Posledice kitajskih ukrepov se že širijo po regiji, saj je Južna Koreja napovedala zmanjšanje odvisnosti od japonskih materialov, ki so podvrženi kitajskim omejitvam. Seul namerava preventivno preveriti možnosti za zamenjavo uvoznih komponent v sektorjih polprevodnikov, baterij in avtomobilske industrije, da bi minimiziral negativne vplive na svoje dobavne verige. Gospodarski spor med Tokiem in Pekingom tako neposredno vpliva na globalno proizvodnjo elektronike in vojaške opreme.