V Izraelu protesti proti vojni v Gazi, izraelsko veleposlaništvo zanika lakoto
Objavljeno: 25. 8. 2025 17:09
V Izraelu so potekali množični protesti proti vojni v Gazi, kjer so demonstranti obsojali genocid in okupacijo. Hkrati je izraelsko veleposlaništvo na Poljskem objavilo posnetke, ki naj bi dokazovali, da v Gazi ni lakote, in za krizo obtožuje Hamas. Humanitarne organizacije opozarjajo, da je realnost drugačna.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu ima lahko posledice za globalno politiko in varnost, kar posredno vpliva tudi na Slovenijo. Humanitarna kriza in obtožbe o genocidu pa so vprašanja, ki zahtevajo pozornost mednarodne skupnosti.
Hamas je sporočil, da je zaradi izraelske ofenzive v Gazi izgubil stik z dvema izraelskima talcema. V Berlinu je na protestu proti genocidu v Gazi sodelovalo do 100.000 ljudi, protesti pa so potekali tudi v Düsseldorfu, Južni Afriki, Italiji in Južni Koreji. Palestinski krščanski voditelji so izjavili, da izraelska okupacija škoduje kristjanom v Palestini, ne pa Palestinska nacionalna oblast.
Slovenija je kot prva država EU prepovedala vstop izraelskim voditeljem, s čimer želi pritisniti na Izrael, da konča domnevni genocid. Na mednarodni dan solidarnosti s palestinskimi novinarji je bilo ugotovljeno, da je v Gazi utihnilo 250 kamer. V Italiji se je po uspešni stavki proti genocidu v Gazi mobilizacija, predvsem med mladimi, nadaljevala z zasedbami univerz in blokadami.
Papež Leo XIV. je pozval Izrael k ustavitvi "kolektivnega kaznovanja" in prisilnega razseljevanja Palestincev v Gazi ter pozval k takojšnji in trajni prekinitvi ognja. V Bruslju je proti izraelskemu genocidu v Gazi protestiralo okoli 110.000 ljudi. Britanski premier Keir Starmer se je srečal s palestinskim voditeljem Mahmudom Abbasom, medtem ko se vlada Združenega kraljestva nagiba k priznanju palestinske države. Katalonske študentske in mladinske organizacije so pozvale k ustavitvi, če bi napadli Flotiljo v Gazi.
Izraelska vojska (IDF) je nadaljevala z ofenzivo globoko v mestu Gaza, pri čemer je načelnik generalštaba IDF potrdil, da je cilj zavzeti največje mesto v Gazi. Izrael ne namerava ustaviti ofenzive, dokler Hamas ne bo popolnoma poražen. Hkrati je Hamas izrazil pripravljenost za sklenitev "celovitega sporazuma", vendar Izrael v tem ne vidi nič novega in nadaljuje s povečevanjem pritiska.
V Oslu so organizirali spominsko slovesnost za Saleha al-Jafarawija, »Hamasovega influencerja«. Premirje med Izraelom in Hamasom, ki je začelo veljati 10. oktobra, je sprožilo dvome glede prihodnosti v Gazi. Donald Trump umiku palestinskega odpora ne pripisuje prioritete, prav tako so naslednji koraki njegovega »mirovnega načrta« nejasni. Hamas obtožuje Izrael, da je odgovoren za zastoj pri vračanju posmrtnih ostankov talcev zaradi uničenja v Gazi. Prebivalci Gaze pojasnjujejo, zakaj Trumpov načrt ni prava rešitev.
Članki poročajo o intenziviranju izraelskih vojaških operacij v Gazi, vključno z napadi na mesto Gaza in obtožbami o poskusih izgona Palestincev. Izrael je prav tako napadel flotiljo Sumud v mednarodnih vodah, pri čemer je uporabil drone. Pojavljajo se obtožbe o genocidu in sodelovanju z Izraelom, vključno s podpisovanjem sporazumov o varnostni politiki. Medtem ko nekatere države priznavajo Palestino, se pojavljajo strahovi glede izraelsko-iranskih odnosov. Egipt zatira aktiviste, ki so se želeli pridružiti flotilji za Gazo.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu ima lahko posledice za globalno politiko in varnost, kar posredno vpliva tudi na Slovenijo. Humanitarna kriza in obtožbe o genocidu pa so vprašanja, ki zahtevajo pozornost mednarodne skupnosti.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.