Donald Trump za oviranje miru v Ukrajini obtožil Volodimirja Zelenskega

Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je ostro zavrnil navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti ameriškega prevzema Grenlandije zaradi domnevne kitajske in ruske grožnje. Rasmussen je poudaril, da v okolici otoka ni dejavnosti kitajskih vojaških ladij in da na tem strateško pomembnem območju ni nobenih obsežnih kitajskih naložb. Diplomatski spor se je zaostril po Trumpovih izjavah, da bi Grenlandija brez ameriškega posredovanja padla pod vpliv Moskve ali Pekinga. Napetosti med Washingtonom in Københavnom so se iz diplomatskih pogovorov prevesile v resno politično nasprotovanje, potem ko je danska stran Trumpove namere označila za nesprejemljive. Britanski BBC poroča, da so se stališča dodatno zaostrila po srečanju v Beli hiši, kjer je bila suverenost Grenlandije osrednja tema pogovorov. Trump vztraja, da je otok ključna strateška točka, ki jo morajo Združene države Amerike zaščititi pred tujimi vplivi. Kljub ameriškim trditvam o varnostnih tveganjih javnomnenjske raziskave na Grenlandiji kažejo, da prebivalci otoka odločno nasprotujejo ameriški nadvladi. Poročila tujih medijev izpostavljajo, da se Grenlandci bolj kot morebitnega vpliva Rusije ali Kitajske bojijo izgube avtonomije in sprememb, ki bi jih prinesla neposredna ameriška uprava. Dogajanje predstavlja nov vrhunec v nepredvidljivi zunanji politiki sedanje ameriške administracije do evropskih zaveznic.

Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je od lanskega nastopa predsednika Donalda Trumpa preklicalo več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. Ta podatek, ki v primerjavi z letom 2024 pomeni kar 150-odstotno povečanje, jasno odraža uresničevanje predsednikove stroge priseljenske politike in okrepljenega nadzora nad vstopom tujcev v državo. Obsežen preklic vizumov je neposredna posledica širše kampanje proti priseljevanju, ki jo je Trumpova administracija sprožila takoj po vrnitvi v Belo hišo. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so ukrepi usmerjeni v zaostritev varnostnih preverjanj in pospešitev postopkov izgona oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Združenih državah Amerike. Državno tajništvo poudarja, da so ti ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in zaščito ameriškega trga dela. Rekordne številke nakazujejo na spremembo prioritet ameriške zunanje politike in konzularnih služb, ki se pod novim vodstvom osredotočajo na restriktivne ukrepe namesto na liberalizacijo vizumskih režimov.

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petroja obtožil spodbujanja proizvodnje drog in ga označil za voditelja trgovine z drogami. Zaradi tega je napovedal prekinitev ameriške finančne pomoči in subvencij Kolumbiji. Petro je odgovoril, da se Trump moti in da je sam glavni sovražnik trgovine z drogami, ter napovedal, da kolumbijske oborožene sile ne bodo več odvisne od ameriške opreme. Trump je celo namignil na možnost ameriške intervencije v Kolumbiji.