Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike.
Kronologija dogodkov
3. jan. 2026 :Zajetje Nicolása Madura v Caracasu.Ameriške posebne sile so v obsežni nočni operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Predsednik Trump je operacijo potrdil in napovedal začasno upravo nad državo.
29. nov. 2025 :Zaprtje venezuelskega zračnega prostora.Donald Trump je ukazal popolno zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo in okoli nje. Ukrep je bil uperjen proti letalskim družbam in domnevnim tihotapcem drog, kar je močno zaostrilo odnose z Madurovim režimom.
3. nov. 2025 :Trumpove napovedi o koncu Madurove vladavine.Ameriški predsednik je v intervjujih poudaril, da so dnevi Madura šteti, vendar takrat še ni neposredno potrdil načrtov za vojaški napad. Hkrati je branil agresivno strategijo prestrezanja plovil v Karibih.
17. okt. 2025 :Odobritev tajnih operacij Cie.Bela hiša je uradno potrdila pooblastila za prikrite operacije obveščevalne agencije Cia znotraj Venezuele. To dejanje je sledilo napadom na venezuelska plovila, ki naj bi bila vpletena v kriminalne dejavnosti.
24. avg. 2025 :Povečanje nagrade za Madurovo aretacijo.Trumpova administracija je podvojila nagrado za informacije, ki bi pripeljale do aretacije Madura, na 50 milijonov dolarjev. Venezuela se je na pritisk odzvala z izpustitvijo nekaterih političnih zapornikov.
Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.
Izjave
"Petro si mora paziti hrbet, saj ima laboratorije za kokain, ki ga pošilja k nam."
Donald Trump
"Trump nima pripravljenega izhodnega načrta po zajetju Madura."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli in Trumpova agresivna politika v Latinski Ameriki neposredno vplivata na globalno stabilnost in cene energentov, kar je za Slovenijo kot uvozno odvisno gospodarstvo ključnega pomena. Ker so ZDA ključna slovenska zaveznica v zvezi Nato, vsako večje vojaško posredovanje vpliva na usklajenost zunanje politike EU in Slovenije.
Slovenska diplomacija bo verjetno sledila skupnim stališčem Evropske unije, ki tradicionalno zagovarja mirne rešitve sporov, zato bi enostranske vojaške akcije ZDA lahko povzročile nove razpoke v transatlantskem sodelovanju, kar neposredno zadeva slovenske nacionalne interese.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek ostro napadel kolumbijskega predsednika Gustava Petra in ga opozoril, naj 'bolje pazi na svojo rit'. Trump je obtožil Petra, da v Kolumbiji obstajajo tovarne za proizvodnjo kokaina. Izjava je bila podana po Trumpovi napovedi o gradnji novih mornariških ladij v Mar-a-Lagu.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah poudaril, da bi se usoda strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura lahko pripetila kateremu koli svetovnemu voditelju. Trump je razkril, da je z Madurom govoril teden dni pred njegovim padcem in ga neuspešno pozval k prostovoljni predaji. Hkrati je venezuelski vojski zagrozil s posledicami, če bi se upirala spremembam v državi, medtem ko je za opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado dejal, da težko prevzame vodenje države zaradi domnevnega pomanjkanja notranje podpore.
Zaradi dogodkov v Venezueli je Trump usmeril grožnje tudi proti sosednji Kolumbiji. Predsednika Gustava Petra je pozval k previdnosti in mu zagrozil s posledicami, kar stopnjuje napetosti v regiji po Madurovem izginotju oziroma ugrabitvi. Trumpova administracija tako stopnjuje pritisk na levičarske vlade v Latinski Ameriki, pri čemer uporablja oster retorični slog in neposredne grožnje zunanjepolitičnim nasprotnikom, kar odraža širšo strategijo njegove vrnitve na mednarodno prizorišče.
Republikanski zakonodajalci v Združenih državah Amerike so večinsko podprli potezo predsednika Donalda Trumpa, ki je v obsežni vojaški operaciji odredil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Medtem ko večina desno usmerjenih politikov hvali odločnost Bele hiše pri odstavitvi Madura, se znotraj gibanja MAGA pojavljajo tudi kritični glasovi. Ti opozarjajo na nevarnost zapletanja v novo dolgotrajno vojno na tujih tleh, kar bi lahko destabiliziralo regijo in izčrpalo ameriške vire.
Operacija, ki so jo ameriške posebne enote izvedle v Caracasu, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim. Kritiki Trumpove administracije poudarjajo, da gre za nevaren in mednarodnopravno sporen korak, ki bi lahko sprožil širšo tragedijo v Južni Ameriki. Kljub notranjim razhajanjem v stranki glede vojaškega posredovanja, Trumpovi privrženci verjamejo, da bo ta akcija končala dolgoletno krizo v Venezueli in omejila vpliv narkokartelov, ki jih Washington povezuje z Madurovo vlado.
Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izrekel ostra opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, v katerih mu je svetoval, naj bo izjemno previden, saj bi lahko bil naslednji po Nicolásu Maduru. Trump je Petra neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah se bo Petro spopadal z resnimi težavami, če ne bo priznal odgovornosti za razmere v svoji državi.
Napetosti med voditeljema so se dodatno zaostrile po tem, ko je Trump Kolumbijo označil za glavno proizvajalko prepovedanih substanc, ki ogrožajo ameriško varnost. Retorika ameriškega predsednika nakazuje na možnost strožjih ukrepov proti kolumbijski vladi, podobnih tistim, ki jih Washington izvaja proti Venezueli in Kubi. Trumpova administracija meni, da Petrova politika ni zadostna za zajezitev narkokartelov, kar vodi v destabilizacijo celotne regije.
Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odgovoril na opozorilo Donalda Trumpa glede tihotapljenja drog, rekoč, da je Trump zelo slabo obveščen o Kolumbiji. Petro je izrazil obžalovanje, da Trump zavrača državo, ki ima največ znanja o trgovini s kokainom, in dodal, da ga njegovi sogovorniki očitno popolnoma zavajajo.
Dogajanje v Venezueli in Trumpova agresivna politika v Latinski Ameriki neposredno vplivata na globalno stabilnost in cene energentov, kar je za Slovenijo kot uvozno odvisno gospodarstvo ključnega pomena. Ker so ZDA ključna slovenska zaveznica v zvezi Nato, vsako večje vojaško posredovanje vpliva na usklajenost zunanje politike EU in Slovenije.
Slovenska diplomacija bo verjetno sledila skupnim stališčem Evropske unije, ki tradicionalno zagovarja mirne rešitve sporov, zato bi enostranske vojaške akcije ZDA lahko povzročile nove razpoke v transatlantskem sodelovanju, kar neposredno zadeva slovenske nacionalne interese.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.