Ameriški konservativci razdeljeni glede pomena doktrine Amerika na prvem mestu

V nedavni debati, ki jo je gostil ZeroHedge pod vodstvom sodnika Andrewa Napolitana, sta se soočila libertarni komik Dave Smith in konservativni filmski ustvarjalec Dinesh D'Souza. Razprava se je osredotočila na interpretacijo slogana »America First« (Amerika na prvem mestu) ter vprašanje, ali ta pomeni strogo neintervencionistično držo ali pa zahteva bolj asertivno zunanjo politiko, ki bi neposredno zasledovala nacionalne interese. Dave Smith je zagovarjal tezo, da koncept »America First« temelji na prednosti republikanizma pred imperializmom. Po njegovih besedah so zgodovinski zagovorniki te smeri, od Roberta Tafta do Pata Buchanana, nasprotovali vojaškemu pustolovstvu in se zavzemali za izogibanje vpletanju v tuje konflikte. Smith je poudaril, da je Donald Trump prvotno pridobil podporo prav z obljubo o prekinitvi neokonservativne politike menjav režimov, s čimer se je vsaj retorično približal klasični neintervencionistični drži. Dinesh D'Souza pa je predstavil drugačen pogled, ki poudarja, da bi morala biti ameriška moč uporabljena za zaščito specifičnih nacionalnih interesov. Ta razkol med libertarno-izolacionističnim krilom, ki ga simbolizira Tucker Carlson, in bolj tradicionalno konservativnim krilom, ki ga predstavlja Ben Shapiro, kaže na globoke ideološke razlike v sodobni ameriški republikanski stranki glede vloge ZDA v mednarodni skupnosti.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Fundacija Heritage je v novem poročilu izpostavila tezo, da kubanski komunistični režim deluje kot osrednji akter pri destabilizaciji Latinske Amerike in spodbujanju socialnih nemirov znotraj Združenih držav Amerike. Poročilo, ki ga je pripravil višji sodelavec Mike Gonzalez, trdi, da Havana prek venezuelanskih in drugih zavezniških mrež načrtno uporablja trgovino z mamili in politično motivirane ulične proteste kot orodje za spodkopavanje ameriške stabilnosti. Avtorji poročila se opirajo na pisma dveh visokih venezuelanskih uradnikov, ki sta trenutno v zaporu v ZDA zaradi vpletenosti v narko-teroristične zarote. Ta pričevanja naj bi potrjevala, da je Caracas pod neposrednim vplivom Havane oblikoval strategijo za vplivanje na ameriško notranjo politiko. Analiza prihaja v času, ko administracija pod vodstvom Donalda Trumpa krepi pritisk na levičarske vlade v regiji, od Mehike do Kolumbije. Kljub resnosti obtožb kritiki opozarjajo na pomanjkanje neposrednih dokazov in morebitno politično motiviranost poročila, ki obuja retoriko iz obdobja hladne vojne. Dokument poudarja, da je bila nedavna aretacija Nicolása Madura le del širše slike, v kateri naj bi Kuba igrala vlogo idejnega vodje operacij za širjenje avtoritarizma in povzročanje uličnega kaosa v ameriških mestih po letu 2020.