Razprave o spremembah zakonov, proračunu in pokojninah se nadaljevale.

Okrožno sodišče v Tajčungu je Liu Shih-huija, nekdanjega uslužbenca združenja prijateljev policije in upravljavca nezakonitih stav, obsodilo na dosmrtni zapor zaradi brutalnega mučenja in umora svojega pomočnika. Umor se je zgodil v luksuznem stanovanjskem kompleksu v elitni četrti Tajčunga, kjer je Liu s tremi sostorilci žrtev, identificirano s priimkom Xu, več dni zadrževal proti njegovi volji zaradi finančnega spora. Preiskava in sojenje sta razkrila srhljive podrobnosti o načinu usmrtitve, ki so jo mediji poimenovali 'deset oblik mučenja'. Storilci so žrtev pretepali s kladivi, mu s kleščami pulili zobe in ga prisilno hranili z drogami, medtem ko so celoten proces snemali za lastno zabavo. Obdukcija je pokazala, da je žrtev umrla zaradi kombinacije maščobne embolije v pljučih, razpada mišičnega tkiva, poškodb živčevja in zadušitve z vsebino želodca. Sodni senat s sodelovanjem porotnikov je v razsodbi poudaril, da je Liu izkazal izjemno stopnjo krutosti in popolno pomanjkanje obžalovanja. Kljub poskusu obrambe, da bi zmanjšala kazen s sklicevanjem na prepisovanje budističnih suter v zaporu, je sodišče ocenilo, da gre za preračunljivo dejanje. Liu je bil spoznan za krivega nezakonitega odvzema prostosti s smrtnim izidom, medtem ko so njegovi sostorilci prejeli nižje zaporne kazni.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Tajvanska nacionalna varnostna služba (NSB) je objavila poročilo o metodah kognitivnega vojskovanja Kitajske za leto 2025, v katerem opozarja na sistematično širjenje dezinformacij. Kitajski partijski in vojaški organi so mobilizirali tehnološka podjetja ter skupine spletnih trolov za širjenje spornih vsebin, s katerimi želijo destabilizirati tajvansko družbo. Po podatkih tajvanskih obveščevalcev so lani zaznali več kot 2,3 milijona dezinformacijskih sporočil in preko 45.000 sumljivih uporabniških računov, kar predstavlja močan porast v primerjavi s prejšnjimi leti. Strategija Pekinga temelji na petih ključnih metodah, ki vključujejo uporabo umetne inteligence za ustvarjanje lažnih vsebin, vdiranje v račune na lokalnih platformah, kot je PTT, ter uporabo zunanjih piarovskih podjetij za prikrito delovanje. Glavni cilji teh operacij so spodkopavanje zaupanja v tajvansko vojsko, sejanje dvomov o zavezništvu z Združenimi državami Amerike ter spodbujanje notranjih političnih delitev. Poročilo izpostavlja, da se Kitajska vse pogosteje poslužuje t. i. »lokalizacije« dezinformacij, kjer vsebine prilagaja tajvanskemu narečju in kulturnemu kontekstu, da bi delovale bolj verodostojno. Obveščevalne službe so poudarile, da se obseg teh dejavnosti povečuje, saj so lani zaznali za 1,7 milijona več spornih objav kot leto prej. Z uporabo ukradenih identitet in avtomatiziranih botov Kitajska ustvarja privid široke javne podpore določenim narativom, kar vpliva na voljo državljanov do upora in zmanjšuje mednarodno podporo otoku. Tajvan se na te grožnje odziva s krepitvijo kibernetske obrambe in aktivnim razkrinkavanjem dezinformacij v realnem času.