Število smrtnih žrtev na protestih v Iranu preseglo petsto

Število smrtnih žrtev med množičnimi protivladnimi protesti v Iranu je po poročilih neodvisne organizacije za človekove pravice preseglo 500. Iran ostaja v stanju visoke napetosti, saj se nezadovoljstvo prebivalstva zaradi poglabljanja gospodarske krize in strogih omejitev režima še naprej spreminja v ulične nemire. Protestniki kljub nasilnemu zatiranju s strani varnostnih sil vztrajajo pri svojih zahtevah, medtem ko so oblasti v Teheranu za destabilizacijo države znova obtožile Združene države Amerike. Iranski režim je v uradnih izjavah zagrozil s povračilnimi ukrepi in morebitnimi preventivnimi napadi na cilje ZDA, če bi bila država neposredno napadena. Iranske oblasti trdijo, da so nemiri posledica tujega vmešavanja, zlasti podpore, ki jo je protestnikom izrazil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Ta je javno sporočil, da so ZDA pripravljene pomagati, kar je Teheran označil za neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Kriza v državi se zaostruje zaradi strmoglavega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, kar je sprva sprožilo demonstracije, ki so prerasle v splošni upor proti teokratski ureditvi. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da se iranski režim sooča z nepredstavljivim pritiskom, medtem ko število žrtev med civilisti še naprej narašča, dostop do informacij pa je zaradi omejevanja spletnih komunikacij močno otežen.

V Iranu so se protivladni protesti v zadnjih dveh tednih močno zaostrili, pri čemer naj bi število smrtnih žrtev po navedbah skupin za človekove pravice naraslo na več kot 190. Protesti, ki so vstopili v tretji teden, se nadaljujejo kljub vse večjim grožnjam s smrtno kaznijo za disidente in poskusom oblasti, da bi z nasiljem zatrle upor. Lokalni viri in aktivisti poročajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile pravo strelivo, kar je privedlo do skokovitega porasta žrtev. Skupina za človekove pravice trdi, da je bilo ubitih najmanj 192 ljudi, medtem ko se nemiri širijo po večjih mestih in presegajo prvotne povode za nezadovoljstvo. Kljub represivnim ukrepom režima intenzivnost demonstracij ne pojenja. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na kršitve osnovnih človekovih pravic in zahtevajo neodvisno preiskavo nasilnih dogodkov.

V Iranu se po poročanju nevladnih organizacij in tujih medijev nadaljujejo obsežni nemiri, v katerih je število smrtnih žrtev po najnovejših podatkih naraslo na več kot 500. Ameriška skupina za človekove pravice opozarja na naraščajoče nasilje, medtem ko so nekateri viri, vključno z drugimi nevladnimi organizacijami, navedli, da bi število ubitih lahko doseglo celo 600. Med žrtvami naj bi bila tudi študent in športni sodnik, kar kaže na raznolikost profilov udeležencev v protestnem gibanju. Iranske oblasti so se na protivladne demonstracije odzvale z množičnimi aretacijami, saj naj bi bilo po ocenah pridržanih že več kot 10.000 ljudi. Kljub represivnim ukrepom se protesti nadaljujejo, vlada pa je v odgovor organizirala lastna množična zborovanja v podporo režimu. Razmere ostajajo napete, saj mednarodne organizacije poročajo o sistemskem zatiranju civilne družbe. Najnovejši val nasilja predstavlja stopnjevanje dolgotrajnih napetosti v državi. Poročila o visokem številu žrtev in aretacijah kažejo na eno najhujših kriz legitimnosti iranskih oblasti v zadnjem obdobju. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko aktivisti na terenu opozarjajo na kršitve osnovnih človekovih pravic in omejevanje svobode izražanja.