V protestih v Iranu po navedbah nevladnih organizacij ubitih na stotine ljudi

V vseh iranskih provincah se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, v katerih je bilo po najnovejših podatkih organizacije za človekove pravice HRANA ubitih najmanj 538 ljudi. Nasilje se je v zadnjem obdobju stopnjevalo, saj so se demonstracije razširile po celotni državi, kar je privedlo do večjega števila žrtev tako med protestniki kot med pripadniki varnostnih sil. Po poročanju ameriške tiskovne agencije HRANA so razmere v državi ostale kritične, saj število aretacij in usodnih incidentov še naprej narašča. Stopnjevanje nemirov sledi večtedenskim demonstracijam, ki so se začele kot upor proti režimu in so prerasle v splošno nezadovoljstvo prebivalstva. Medtem ko nekatere skupine poročajo o 466 smrtnih žrtvah, najnovejši podatki HRANA potrjujejo, da je število že preseglo mejo 500. Organizacije za človekove pravice opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani državnih organov, ki poskušajo zadušiti odpor v vseh večjih mestih. Zaradi omejenega dostopa do informacij in cenzure v Iranu so nevladne organizacije postale ključni vir podatkov o dejanskem stanju na terenu. Kljub mednarodnim pritiskom iranske oblasti nadaljujejo s strogimi ukrepi, kar vodi v nadaljnjo destabilizacijo regije. Aktivisti poudarjajo, da se število žrtev dnevno spreminja, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na kršitve človekovih pravic v državi.

Število smrtnih žrtev med množičnimi protivladnimi protesti v Iranu je po poročilih neodvisne organizacije za človekove pravice preseglo 500. Iran ostaja v stanju visoke napetosti, saj se nezadovoljstvo prebivalstva zaradi poglabljanja gospodarske krize in strogih omejitev režima še naprej spreminja v ulične nemire. Protestniki kljub nasilnemu zatiranju s strani varnostnih sil vztrajajo pri svojih zahtevah, medtem ko so oblasti v Teheranu za destabilizacijo države znova obtožile Združene države Amerike. Iranski režim je v uradnih izjavah zagrozil s povračilnimi ukrepi in morebitnimi preventivnimi napadi na cilje ZDA, če bi bila država neposredno napadena. Iranske oblasti trdijo, da so nemiri posledica tujega vmešavanja, zlasti podpore, ki jo je protestnikom izrazil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Ta je javno sporočil, da so ZDA pripravljene pomagati, kar je Teheran označil za neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Kriza v državi se zaostruje zaradi strmoglavega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, kar je sprva sprožilo demonstracije, ki so prerasle v splošni upor proti teokratski ureditvi. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da se iranski režim sooča z nepredstavljivim pritiskom, medtem ko število žrtev med civilisti še naprej narašča, dostop do informacij pa je zaradi omejevanja spletnih komunikacij močno otežen.

V Iranu se po poročanju nevladnih organizacij in tujih medijev nadaljujejo obsežni nemiri, v katerih je število smrtnih žrtev po najnovejših podatkih naraslo na več kot 500. Ameriška skupina za človekove pravice opozarja na naraščajoče nasilje, medtem ko so nekateri viri, vključno z drugimi nevladnimi organizacijami, navedli, da bi število ubitih lahko doseglo celo 600. Med žrtvami naj bi bila tudi študent in športni sodnik, kar kaže na raznolikost profilov udeležencev v protestnem gibanju. Iranske oblasti so se na protivladne demonstracije odzvale z množičnimi aretacijami, saj naj bi bilo po ocenah pridržanih že več kot 10.000 ljudi. Kljub represivnim ukrepom se protesti nadaljujejo, vlada pa je v odgovor organizirala lastna množična zborovanja v podporo režimu. Razmere ostajajo napete, saj mednarodne organizacije poročajo o sistemskem zatiranju civilne družbe. Najnovejši val nasilja predstavlja stopnjevanje dolgotrajnih napetosti v državi. Poročila o visokem številu žrtev in aretacijah kažejo na eno najhujših kriz legitimnosti iranskih oblasti v zadnjem obdobju. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko aktivisti na terenu opozarjajo na kršitve osnovnih človekovih pravic in omejevanje svobode izražanja.