Trump v Minneapolisu zagrozil z uporabo vojske za zatrtje protestov

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa. Do napovedi je prišlo po stopnjevanju napetosti in spopadih med protestniki ter varnostnimi organi, ki jih je sprožila smrt Renee Good v operaciji urada za priseljevanje in carine (ICE) 7. januarja. Trump je v objavah na družbenih omrežjih poudaril, da želi s tem ukrepom končati nemire, čeprav je kasneje podal nasprotujoče si izjave o neposredni potrebi po takšnem posegu. Napetosti v zvezni državi Minnesota so se stopnjevale že pred zadnjimi dogodki, saj sta zvezni državi Minnesota in Illinois prejšnji teden vložili tožbo proti zvezni vladi zaradi operacij ICE. Protesti so usmerjeni proti metodam dela zveznih agentov, ki jih kritiki označujejo za neustavne in pretirano nasilne. Predsednik Trump vztraja pri strogi politiki priseljevanja in zagovarja uporabo zvezne sile za vzpostavitev reda, kar je sprožilo buren odziv javnosti in pravnih strokovnjakov glede meja predsedniških pooblastil. Uporaba vojske na domačih tleh je v Združenih državah Amerike izjemno redek in pravno kompleksen ukrep. Čeprav Trump zatrjuje, da je vojaško posredovanje nujno za ustavitev nasilja, guvernerji in lokalni uradniki takšni potezi večinoma nasprotujejo. Poleg vprašanj nacionalne varnosti se predsednik obenem ukvarja še z razkritjem svojega novega načrta za zdravstveno varstvo, kar nakazuje na poskus preusmeritve pozornosti z nemirov na druge zakonodajne prioritete.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o vstaji iz leta 1807 (Insurrection Act) v odgovor na stopnjevanje protestov v Minneapolisu. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da namerava z uporabo vojaške sile ali zvezne narodne garde ustaviti domnevne profesionalne provokatorje in upornike, ki naj bi napadali uslužbence urada za priseljevanje in carine (ICE). Po njegovih besedah bodo zvezne sile posredovale, če lokalni politiki v zvezni državi Minnesota ne bodo zagotovili spoštovanja zakona. Protesti v Minneapolisu so se razširili po incidentih, povezanih s streljanjem uslužbencev ICE, kar je v mestu sprožilo preplah in ogorčenje. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste proti domnevnim zlorabam urada na družbenih omrežjih označil za vstajo. Zakon o vstaji predsedniku omogoča, da v izjemnih okoliščinah za namene domačega kazenskega pregona razporedi vojsko, vendar se tak ukrep v ameriški zgodovini uporablja izjemno redko. Kljub Trumpovim trditvam, da so nekateri predsedniki ta zakon uporabili več desetkrat v enem mandatu, zgodovinski podatki kažejo, da je bil zakon v celotni zgodovini ZDA uporabljen približno tridesetkrat. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da bi takšna poteza predstavljala drastičen poseg v pristojnosti posameznih zveznih držav, hkrati pa opozarjajo na potencialne pravne izzive glede ustavnosti takšnega ukrepanja v kontekstu civilnih protestov.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa v zvezni državi Minnesota. Grožnja je odgovor na stopnjevanje protestov, ki so izbruhnili po dveh ločenih streljanjih, v katera so bili vpleteni zvezni agenti, med drugim ubitje 37-letne Američanke Renee Good s strani agenta urada ICE 7. januarja. Trump je guvernerja Tima Walza in župana Jacoba Freya obtožil nesposobnosti pri obvladovanju "profesionalnih provokatorjev", ki po njegovih besedah napadajo agente urada za priseljevanje. Kljub prvotnim ostrim tonom je predsednik Trump v petek nekoliko omilil svoje stališče in izjavil, da trenutno ni potrebe po uporabi tega zakona, vendar je poudaril, da ga bo uporabil, če bo to po njegovem mnenju potrebno. Poznavalci opozarjajo, da pogoji za uporabo tega izrednega zakona niso izpolnjeni, medtem ko novinarka Maggie Haberman iz časnika New York Times opozarja na resnost predsednikovih namer. Trump je ob robu dogajanja izrazil tudi podporo venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado. Napetosti v Minnesoti so del širšega spora med zvezno vlado in lokalnimi oblastmi glede vloge in pooblastil urada ICE. Protestniki v Minneapolisu zahtevajo odgovornost zveznih agentov za nasilje, medtem ko Trumpova administracija dogajanje opisuje kot upor, ki zahteva vojaško posredovanje. Odločitev o morebitni uporabi zakona o vstaji bi pomenila redek precedens v ameriški notranji politiki in bi verjetno sprožila dodatne ustavne spore.