Donald Trump zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa. Do napovedi je prišlo po stopnjevanju napetosti in spopadih med protestniki ter varnostnimi organi, ki jih je sprožila smrt Renee Good v operaciji urada za priseljevanje in carine (ICE) 7. januarja. Trump je v objavah na družbenih omrežjih poudaril, da želi s tem ukrepom končati nemire, čeprav je kasneje podal nasprotujoče si izjave o neposredni potrebi po takšnem posegu. Napetosti v zvezni državi Minnesota so se stopnjevale že pred zadnjimi dogodki, saj sta zvezni državi Minnesota in Illinois prejšnji teden vložili tožbo proti zvezni vladi zaradi operacij ICE. Protesti so usmerjeni proti metodam dela zveznih agentov, ki jih kritiki označujejo za neustavne in pretirano nasilne. Predsednik Trump vztraja pri strogi politiki priseljevanja in zagovarja uporabo zvezne sile za vzpostavitev reda, kar je sprožilo buren odziv javnosti in pravnih strokovnjakov glede meja predsedniških pooblastil. Uporaba vojske na domačih tleh je v Združenih državah Amerike izjemno redek in pravno kompleksen ukrep. Čeprav Trump zatrjuje, da je vojaško posredovanje nujno za ustavitev nasilja, guvernerji in lokalni uradniki takšni potezi večinoma nasprotujejo. Poleg vprašanj nacionalne varnosti se predsednik obenem ukvarja še z razkritjem svojega novega načrta za zdravstveno varstvo, kar nakazuje na poskus preusmeritve pozornosti z nemirov na druge zakonodajne prioritete.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval retoriko glede uporabe domače vojaške sile in zagrozil z aktivacijo zakona o uporu (Insurrection Act) v odgovor na proteste v Minneapolisu. Gre za ukrep, ki velja za skrajno sredstvo in bi omogočil napotitev aktivnih vojaških enot na ameriške ulice za obvladovanje civilnih nemirov. Trumpove izjave so v javnosti in političnih krogih sprožile precejšen preplah, saj kritiki opozarjajo na tveganje povzročitve kaosa in globoke krize v državi. V petek je Trump sicer nekoliko ublažil svoja stališča in novinarjem pojasnil, da trenutno ne vidi razloga za uporabo omenjenega zakona. Kljub temu je poudaril, da bi ga brez oklevanja uporabil, če bi ocenil, da je to potrebno. Njegova prvotna grožnja je sledila incidentu, v katerem je zvezni agent ustrelil moškega v nogo, kar je še dodatno zaostrilo razmere v Minneapolisu. Napetosti odražajo širši trend v Trumpovi administraciji, ki se v zadnjem času spopada s številnimi notranjepolitičnimi izzivi, vključno s protesti, pravnimi bitkami in kritikami glede ravnanja z državnimi organi. Odločitev o morebitni uporabi vojske proti lastnim državljanom ostaja eno najbolj spornih vprašanj njegovega mandata, saj močno posega v ustavna načela in tradicijo ločevanja vojaške in civilne oblasti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o vstaji iz leta 1807 (Insurrection Act) v odgovor na stopnjevanje protestov v Minneapolisu. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da namerava z uporabo vojaške sile ali zvezne narodne garde ustaviti domnevne profesionalne provokatorje in upornike, ki naj bi napadali uslužbence urada za priseljevanje in carine (ICE). Po njegovih besedah bodo zvezne sile posredovale, če lokalni politiki v zvezni državi Minnesota ne bodo zagotovili spoštovanja zakona. Protesti v Minneapolisu so se razširili po incidentih, povezanih s streljanjem uslužbencev ICE, kar je v mestu sprožilo preplah in ogorčenje. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste proti domnevnim zlorabam urada na družbenih omrežjih označil za vstajo. Zakon o vstaji predsedniku omogoča, da v izjemnih okoliščinah za namene domačega kazenskega pregona razporedi vojsko, vendar se tak ukrep v ameriški zgodovini uporablja izjemno redko. Kljub Trumpovim trditvam, da so nekateri predsedniki ta zakon uporabili več desetkrat v enem mandatu, zgodovinski podatki kažejo, da je bil zakon v celotni zgodovini ZDA uporabljen približno tridesetkrat. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da bi takšna poteza predstavljala drastičen poseg v pristojnosti posameznih zveznih držav, hkrati pa opozarjajo na potencialne pravne izzive glede ustavnosti takšnega ukrepanja v kontekstu civilnih protestov.