Donald Trump zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti
pred dvema urama
Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa v zvezni državi Minnesota. Grožnja je odgovor na stopnjevanje protestov, ki so izbruhnili po dveh ločenih streljanjih, v katera so bili vpleteni zvezni agenti, med drugim ubitje 37-letne Američanke Renee Good s strani agenta urada ICE 7. januarja. Trump je guvernerja Tima Walza in župana Jacoba Freya obtožil nesposobnosti pri obvladovanju "profesionalnih provokatorjev", ki po njegovih besedah napadajo agente urada za priseljevanje. Kljub prvotnim ostrim tonom je predsednik Trump v petek nekoliko omilil svoje stališče in izjavil, da trenutno ni potrebe po uporabi tega zakona, vendar je poudaril, da ga bo uporabil, če bo to po njegovem mnenju potrebno. Poznavalci opozarjajo, da pogoji za uporabo tega izrednega zakona niso izpolnjeni, medtem ko novinarka Maggie Haberman iz časnika New York Times opozarja na resnost predsednikovih namer. Trump je ob robu dogajanja izrazil tudi podporo venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado. Napetosti v Minnesoti so del širšega spora med zvezno vlado in lokalnimi oblastmi glede vloge in pooblastil urada ICE. Protestniki v Minneapolisu zahtevajo odgovornost zveznih agentov za nasilje, medtem ko Trumpova administracija dogajanje opisuje kot upor, ki zahteva vojaško posredovanje. Odločitev o morebitni uporabi zakona o vstaji bi pomenila redek precedens v ameriški notranji politiki in bi verjetno sprožila dodatne ustavne spore.