Donald Trump zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa. Do napovedi je prišlo po stopnjevanju napetosti in spopadih med protestniki ter varnostnimi organi, ki jih je sprožila smrt Renee Good v operaciji urada za priseljevanje in carine (ICE) 7. januarja. Trump je v objavah na družbenih omrežjih poudaril, da želi s tem ukrepom končati nemire, čeprav je kasneje podal nasprotujoče si izjave o neposredni potrebi po takšnem posegu. Napetosti v zvezni državi Minnesota so se stopnjevale že pred zadnjimi dogodki, saj sta zvezni državi Minnesota in Illinois prejšnji teden vložili tožbo proti zvezni vladi zaradi operacij ICE. Protesti so usmerjeni proti metodam dela zveznih agentov, ki jih kritiki označujejo za neustavne in pretirano nasilne. Predsednik Trump vztraja pri strogi politiki priseljevanja in zagovarja uporabo zvezne sile za vzpostavitev reda, kar je sprožilo buren odziv javnosti in pravnih strokovnjakov glede meja predsedniških pooblastil. Uporaba vojske na domačih tleh je v Združenih državah Amerike izjemno redek in pravno kompleksen ukrep. Čeprav Trump zatrjuje, da je vojaško posredovanje nujno za ustavitev nasilja, guvernerji in lokalni uradniki takšni potezi večinoma nasprotujejo. Poleg vprašanj nacionalne varnosti se predsednik obenem ukvarja še z razkritjem svojega novega načrta za zdravstveno varstvo, kar nakazuje na poskus preusmeritve pozornosti z nemirov na druge zakonodajne prioritete.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa v zvezni državi Minnesota. Grožnja je odgovor na stopnjevanje protestov, ki so izbruhnili po dveh ločenih streljanjih, v katera so bili vpleteni zvezni agenti, med drugim ubitje 37-letne Američanke Renee Good s strani agenta urada ICE 7. januarja. Trump je guvernerja Tima Walza in župana Jacoba Freya obtožil nesposobnosti pri obvladovanju "profesionalnih provokatorjev", ki po njegovih besedah napadajo agente urada za priseljevanje. Kljub prvotnim ostrim tonom je predsednik Trump v petek nekoliko omilil svoje stališče in izjavil, da trenutno ni potrebe po uporabi tega zakona, vendar je poudaril, da ga bo uporabil, če bo to po njegovem mnenju potrebno. Poznavalci opozarjajo, da pogoji za uporabo tega izrednega zakona niso izpolnjeni, medtem ko novinarka Maggie Haberman iz časnika New York Times opozarja na resnost predsednikovih namer. Trump je ob robu dogajanja izrazil tudi podporo venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado. Napetosti v Minnesoti so del širšega spora med zvezno vlado in lokalnimi oblastmi glede vloge in pooblastil urada ICE. Protestniki v Minneapolisu zahtevajo odgovornost zveznih agentov za nasilje, medtem ko Trumpova administracija dogajanje opisuje kot upor, ki zahteva vojaško posredovanje. Odločitev o morebitni uporabi zakona o vstaji bi pomenila redek precedens v ameriški notranji politiki in bi verjetno sprožila dodatne ustavne spore.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev aktivnih vojaških enot na ulice Minneapolisa. Grožnja je odziv na stopnjevanje protestov proti zvezni službi za priseljevanje in carine (ICE), ki so izbruhnili po tem, ko je zvezni agent v sredo ustrelil in ranil moškega. Trump je lokalne politike v Minnesoti obtožil nesposobnosti pri obvladovanju razmer ter protestnike označil za poklicne agitatorje in upornike, ki ovirajo delo zveznih organov. Napetosti v mestu so narasle po incidentu, v katerem je agent ministrstva za domovinsko varnost med prometno kontrolo ustrelil venezuelskega priseljenca. Po navedbah zveznih oblasti so trije moški agenta napadli z lopato za sneg in držalom za metlo, vendar te trditve še niso bile neodvisno potrjene. V odgovor na streljanje se je zbralo več sto protestnikov, ki so se spopadli s policijo in agenti mejne patrulje, pri čemer so uporabili pirotehnična sredstva, organi pregona pa solzivec. Lokalni in državni voditelji v Minnesoti so se ostro odzvali na predsednikove namere in izrazili nasprotovanje povečani prisotnosti zveznih sil. Čeprav Trump trdi, da je zakon o uporu uporabilo že mnogo predsednikov pred njim, pravni strokovnjaki in nekateri uradniki v njegovi administraciji opozarjajo na zapletene pravne posledice in morebitno zlorabo vojske za notranje kazensko pregonstvo. Dogajanje v Minneapolisu predstavlja nov vrhunec v napetih odnosih med zvezno vlado in posameznimi zveznimi državami glede vprašanj migracijske politike in policijskih pooblastil.