Visoka predstavnica EU Kaja Kallas v Berlinu zamenjala nemška politika

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal ambiciozen načrt za krepitev oboroženih sil, v okviru katerega namerava leta 2026 v vojsko privabiti 20.000 prostovoljcev. Po poročanju revije Der Spiegel je minister o tem namenu že obvestil poslance vladajoče koalicije v posebnem pismu. Pobuda predstavlja ključni del novega modela služenja vojaškega roka, s katerim želi Nemčija nasloviti kadrovsko podhranjenost svojih sil. Načrt temelji na prostovoljni izbiri kandidatov, vendar hkrati predvideva vzpostavitev struktur, ki bi omogočile učinkovito usposabljanje in vključevanje večjega števila ljudi v sistem nacionalne obrambe. Pistorius poudarja, da je povečanje števila vojakov nujno za zagotavljanje varnostne pripravljenosti države v spremenjenih geopolitičnih razmerah. Projekt se bo osredotočil predvsem na mlade generacije, ki bi se za vojaški poklic odločile na podlagi spodbud in novega pristopa k vojaški službi. Uvedba novega modela naj bi služila kot odziv na dolgotrajne težave s pomanjkanjem osebja v Bundeswehru, ki so postale še bolj izrazite po ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav minister stavi na prostovoljnost, načrt predvideva tudi določene obvezne elemente, kot je izpolnjevanje vprašalnikov o pripravljenosti na služenje, kar bi ministrstvu omogočilo boljši pregled nad potencialnim naborom kadrov v prihodnje.

Slovaški premier Robert Fico je v intervjuju za televizijo TA3 javno pozval k zamenjavi visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas. Po njegovih navedbah Kallasova ni sposobna učinkovito naslavljati sodobnih globalnih izzivov, kar naj bi povzročilo pasivnost Evropske unije v svetovni politiki. Fico je poudaril, da je to stališče izrazil prvič in da se zaveda morebitnih kritik, ki jih bodo njegove besede sprožile znotraj povezave. Premier je v svojem nastopu ocenil, da se Evropska unija trenutno nahaja v najhujši krizi do zdaj, kjer bodo preživeli le tisti, ki so gospodarsko, vojaško in energetsko najmočnejši. Izrazil je zaskrbljenost nad pomanjkanjem neodvisne zunanjepolitične drže EU, hkrati pa je izpostavil, da je svetovni red po njegovem mnenju po nedavnih dogodkih, vključno z ameriškimi operacijami v Venezueli, dokončno razpadel. Kljub ostrim kritikam do vodstva diplomacije je Fico zatrdil, da Evropska unija za Slovaško ostaja ključni življenjski prostor in da država ostaja njena trdna članica. Fico je napovedal tudi skorajšnji obisk v Združenih državah Amerike, kjer se namerava srečati z Donaldom Trumpom. V pogovorih z ameriškim predsednikom namerava obravnavati prihodnost slovaško-ameriških odnosov ter širša vprašanja, ki se dotikajo Evropske unije. Kritike na račun Kaje Kallas so sicer pred tem prihajale tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izražala dvome o njeni usposobljenosti za vodenje evropske diplomacije.

Preiskovalni odbor Ruske federacije je v odsotnosti vložil obtožnice proti več tujim uradnikom zaradi domnevnega uničevanja spomenikov sovjetskim vojakom. Med obtoženimi so podpredsednica Evropske komisije in visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas, državni sekretar estonske državne pisarne Taimar Peterkop ter litovski minister za kulturo Simonas Kairys. Novico o pravnem postopku je v intervjuju za tiskovno agencijo TASS ob 15. obletnici ustanovitve odbora naznanil njegov vodja Aleksander Bastrikin. Obtožbe se nanašajo na dejanja v baltskih državah, kjer so oblasti po začetku ruske invazije na Ukrajino pospešile odstranjevanje simbolov iz sovjetskega obdobja, ki jih dojemajo kot simbole nekdanje okupacije. Ruska stran te poteze interpretira kot kazniva dejanja zoper zgodovinski spomin in poveličevanje nacizma, kar je vodilo do uvrstitve omenjenih politikov na seznam iskanih oseb. Kaja Kallas, ki je pred nastopom funkcije v Bruslju služila kot estonska premierka, je bila že pred tem tarča ruskih pravosodnih organov. Ta poteza Moskve dodatno zaostruje diplomatske odnose med Rusijo in Evropsko unijo ter poudarja globok razkol v interpretaciji zgodovine druge svetovne vojne. Baltske države in širša mednarodna skupnost ruske obtožnice zavračajo kot politično motivirane in neutemeljene, hkrati pa opozarjajo na rusko uporabo pravosodnega sistema za pritiske na tuje državnike, ki podpirajo Ukrajino in zagovarjajo nacionalno suverenost svojih držav pri urejanju javnega prostora.