Kaja Kallas pred evroposlanci komentirala razmere v svetu

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je med obiskom v Berlinu v svojem blogu pomotoma zamenjala identiteti dveh vidnih nemških politikov. Kot je 15. januarja 2026 poročal časnik Frankfurter Allgemeine, je Kallas zamenjala nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa in predsednika odbora bundestaga za zunanje zadeve Armina Lascheta. Napaka se je pripetila kljub temu, da oba politika v nemškem političnem prostoru zasedata ključni funkciji in sta v mednarodni javnosti pogosto prisotna. Nemški mediji ob tem opozarjajo na njuno določeno fizično podobnost, vendar hkrati izpostavljajo nenavadnost takšnega spodrsljaja na tako visoki diplomatski ravni. Incident se je zgodil v okviru uradnega obiska v nemški prestolnici, kjer se je vodja evropske diplomacije sestala s predstavniki zvezne vlade. Kaja Kallas, ki je položaj visoke predstavnice prevzela po opravljanju funkcije estonske predsednice vlade, je v preteklosti že bila tarča kritik zaradi svoje retorike, vendar gre v tem primeru predvsem za protokolarno nerodnost. Popravek v zapisu na blogu je bil po objavi v medijih hitro izveden, vendar je dogodek sprožil številne odzive v nemški in evropski javnosti glede pripravljenosti diplomatske službe EU.

Evropski prizadevanji za vzpostavitev neposrednega stika in dialoga z Rusijo glede vojne v Ukrajini so naleteli na močno nasprotovanje Združenega kraljestva, kar razkriva poglobitev diplomatskega razkola znotraj zahodne koalicije. Kot poroča ameriški medij Politico, se v Evropi pojavljajo težnje po obnovitvi komunikacijskih kanalov z uradno Moskvo, vendar London takšnim pobudam ostro nasprotuje in s tem vnaša razdor v sicer enotno držo zaveznic. Nasprotujoča si stališča glede vprašanja, kdaj in pod kakšnimi pogoji se začeti pogovarjati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, so povzročila notranje trenja, ki bi lahko oslabila skupno diplomatsko fronto zahoda. Medtem ko nekatere evropske prestolnice iščejo načine za deeskalacijo konflikta prek diplomatskih poti, britanska stran vztraja pri strožji liniji, ki zavrača neposreden dialog, dokler Rusija ne spremeni svojega delovanja. Ta nesoglasja prihajajo v ključnem trenutku za ukrajinsko krizo, ko se vprašanje prihodnje mednarodne podpore in možnosti mirovnih pogajanj vse pogosteje pojavlja na dnevnem redu. Razhajanja med ključnimi zaveznicami vplivajo na zunanjo politiko celotnega bloka in postavljajo pod vprašaj dolgoročno stabilnost skupne strategije do konflikta v Ukrajini.

Preiskovalni odbor Ruske federacije je v odsotnosti vložil obtožnice proti več tujim uradnikom zaradi domnevnega uničevanja spomenikov sovjetskim vojakom. Med obtoženimi so podpredsednica Evropske komisije in visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas, državni sekretar estonske državne pisarne Taimar Peterkop ter litovski minister za kulturo Simonas Kairys. Novico o pravnem postopku je v intervjuju za tiskovno agencijo TASS ob 15. obletnici ustanovitve odbora naznanil njegov vodja Aleksander Bastrikin. Obtožbe se nanašajo na dejanja v baltskih državah, kjer so oblasti po začetku ruske invazije na Ukrajino pospešile odstranjevanje simbolov iz sovjetskega obdobja, ki jih dojemajo kot simbole nekdanje okupacije. Ruska stran te poteze interpretira kot kazniva dejanja zoper zgodovinski spomin in poveličevanje nacizma, kar je vodilo do uvrstitve omenjenih politikov na seznam iskanih oseb. Kaja Kallas, ki je pred nastopom funkcije v Bruslju služila kot estonska premierka, je bila že pred tem tarča ruskih pravosodnih organov. Ta poteza Moskve dodatno zaostruje diplomatske odnose med Rusijo in Evropsko unijo ter poudarja globok razkol v interpretaciji zgodovine druge svetovne vojne. Baltske države in širša mednarodna skupnost ruske obtožnice zavračajo kot politično motivirane in neutemeljene, hkrati pa opozarjajo na rusko uporabo pravosodnega sistema za pritiske na tuje državnike, ki podpirajo Ukrajino in zagovarjajo nacionalno suverenost svojih držav pri urejanju javnega prostora.