Varnostni svet ZN na nujni seji razpravljal o protestih v Iranu

Predstavniki Irana, Rusije in Kitajske so na izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov ostro kritizirali Združene države Amerike zaradi njihove vloge pri podpihovanju nedavnih nemirov v Iranu. Namestnik stalnega predstavnika Irana pri ZN Gholamhossein Dehghani je Washington obtožil neupravičenega vmešavanja v notranje zadeve države in zavrnil ameriške grožnje z uporabo sile. Sejo, ki so jo zahtevale ZDA, so zaznamovali očitki, da Washington izkorišča proteste, ki so prvotno izbruhnili zaradi gospodarskih težav, za doseganje svojih političnih ciljev. Rusija in Kitajska sta podprli iransko stališče in poudarili, da notranji nemiri ne bi smeli biti predmet obravnave Varnostnega sveta, razen če neposredno ogrožajo mednarodni mir in varnost. Moskva in Peking sta opozorila, da so protesti v Iranu posledica notranjih ekonomskih izzivov, vključno z visoko inflacijo in padcem vrednosti valute, kar pa ZDA poskušajo prikazati kot politično destabilizacijo, ki jo spodbujajo iz tujine. Iranska stran je pri tem izpostavila, da gre za tuje podprte nemire, katerih namen je spodkopati suverenost države. Dogajanje v New Yorku odraža širše geopolitične napetosti med Iranom in Zahodom, ki so se v zadnjem obdobju zaostrile predvsem zaradi jedrskega programa in ameriških sankcij. Moskva in Peking sta s svojo držo ponovno potrdila zavezništvo s Teheranom, medtem ko ZDA vztrajajo pri pritisku na iranske oblasti zaradi domnevnega kršenja človekovih pravic med zatiranjem protestov. Razprava je pokazala globok razkol med stalnimi članicami Varnostnega sveta glede definicije notranjih zadev in suverenosti posameznih držav.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.