Egipt zavrača sprejem Gazanov, protesti na Aljaski proti obisku Putina in prihodnost Ukrajine v razpravah bralcev
Objavljeno: 16. 8. 2025 9:39
Bralci spletnega portala metro.co.uk razpravljajo o egiptovski politiki zavračanja sprejema beguncev iz Gaze, prihodnosti Ukrajine in ironiji ameriške politike. Medtem so v Homerju in Soldotni na Aljaski potekali protesti proti obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so se pridružili številnim drugim protestom po vsej državi.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
V Londonu so protestirali proti nastopu ruske sopranistke Anne Netrebko v Kraljevi operi. Protestniki, med katerimi so bili Ukrajinci in njihovi podporniki, so mahali z ukrajinskimi zastavami ob otvoritvi Puccinijeve Tosce.
V Sankt Peterburgu se je zbralo več sto mladih Rusov, ki so s petjem protivojnih pesmi izrazili svoje nezadovoljstvo z vojno v Ukrajini in proti politiki Vladimirja Putina. Protesti kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo ruske javnosti z vojno.
Vladimir Putin je ukazal ruski vojski, da vzpostavi 'varnostno območje' ob ukrajinski meji, ki naj bi zajemalo regije Černigov, Harkov in Sumi. Medtem se je ameriški odposlanec Steve Witkoff v Moskvi srečal s Putinom, kjer je predstavil mirovni načrt ZDA za Ukrajino. Analitiki ocenjujejo, da je Witkoffova misija v Rusiji težavna, saj so ukrajinski zavezniki oslabili ameriški mirovni načrt, ker naj bi bil preveč naklonjen Rusiji. Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je prav tako udeležil srečanja.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal, da bo Moskva ponovno preučila svoja pogajalska stališča za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj trdi, da je Kijev v noči na ponedeljek z 91 droni napadel eno izmed predsedniških rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski uradniki so obtožbe podkrepili z napovedmi povračilnih ukrepov, medtem ko je rusko obrambno ministrstvo v Belorusijo že namestilo nove raketne sisteme, sposobne nositi jedrsko orožje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe odločno zavrnil kot popolno izmišljotino in novo laž, katere cilj je spodkopati mirovna prizadevanja. Zelenski je poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij v Donbasu. Kljub ukrajinskemu zanikanju je predsednik Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim napadom in ponovil, da se Putin odziva le na silo. Mednarodna skupnost, vključno s predstavniki Indije in Pakistana, je izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti, ki ogroža krhke diplomatske procese.
Po Putinovih izjavah o konfliktu med Rusijo in Evropo je finski politik Armando Mema, član nacionalno-konservativne stranke 'Zavezništvo svobode', pozval Evropsko unijo, naj spremeni svoj pristop do konflikta v Ukrajini. Zahodni mediji so poročali o 'škandalu' zaradi Putinovih izjav.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek.
Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.
Dogajanja v Ukrajini in begunska politika imajo posreden vpliv na Slovenijo preko EU in mednarodnih odnosov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.