Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo sporočil, da je prejel zagotovila o ustavitvi pobojev protestnikov v Iranu, zaradi česar je začasno zadržal napovedane vojaške povračilne ukrepe. Trump je pojasnil, da so se nasilne dejavnosti Teherana zoper lastne državljane zmanjšale, ter dodal, da po njegovih informacijah trenutno ni načrtovanih novih usmrtitev. Kljub temu predsednik ni popolnoma izključil možnosti prihodnje uporabe sile in je poudaril, da bodo Združene države Amerike pozorno spremljale nadaljnji razvoj dogodkov v državi.
Kronologija dogodkov
-
11. jan. 2026 :
Trumpove grožnje in odprti kanali.
Predsednik Trump je prvič resno zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjega ubijanja protestnikov v Iranu. Teheran je takrat potrdil obstoj odprtih komunikacijskih kanalov z Washingtonom in poudaril, da si ne želi vojne, a bo branil svojo suverenost.
Napetosti med državama ostajajo visoke, saj je iranska državna televizija objavila provokativen posnetek lanskega poskusa atentata na Trumpa z opozorilom, da tokrat ne bodo zgrešili. Istočasno so ZDA in Združeno kraljestvo začeli z delno evakuacijo nenujnega osebja iz letalskega oporišča Al Udeid v Katarju, ki velja za največje ameriško vojaško oporišče na Bližnjem vzhodu. Iranski zunanji minister Abas Aragči je za ameriške medije zanikal neposredno odgovornost za nasilje in trdil, da so uboji plod izraelske zarote, s katero želijo Washington vplesti v neposreden spopad.
Na trgu energentov so Trumpove izjave o umirjanju razmer povzročile takojšen padec cen nafte, saj se je zmanjšal strah pred motnjami v dobavi. Medtem ko humanitarne organizacije opozarjajo, da so usmrtitve v Iranu morda le odložene in ne preklicane, Trump ostaja zadržan glede podpore iranskemu prestolonasledniku v izgnanstvu, Rezi Pahlaviju, kot morebitnemu novemu voditelju države. Ameriška letalonosilka Abraham Lincoln se je medtem že preusmerila proti Bližnjemu vzhodu, kar kaže na to, da Washington ohranja visoko stopnjo vojaške pripravljenosti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
