Američani v raziskavi javnega mnenja zavrnili Trumpovo idejo o nakupu Grenlandije

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je pred sredinim srečanjem z danskimi in grenlandskimi predstavniki v Washingtonu zaostril retoriko glede nakupa Grenlandije in poudaril, da je popoln ameriški nadzor nad otokom »nepogrešljiv«. Ameriška administracija, ki jo bosta na pogovorih zastopala podpredsednik JD Vance in državni sekretar Marco Rubio, otok vidi kot ključno strateško točko za vzpostavitev novega protiraketnega ščita »Zlata kupola«. Trumpova vztrajnost je povzročila diplomatske napetosti s Københavnom in Nuukom, kjer prevzemu ostro nasprotujejo. Analitiki opozarjajo, da bi se ZDA in Danska morebitnemu neposrednemu konfliktu lahko izognile s kompromisno rešitvijo po zgledu britanskih vojaških oporišč na Cipru. David Blair iz časnika The Telegraph predlaga preoblikovanje obstoječih ameriških oporišč na Grenlandiji v »suverena območja baz«, kar bi Trumpu omogočilo razglasitev politične zmage brez formalne priključitve celotnega otoka. Takšna rešitev bi pravno gledano dele ozemlja prenesla pod ameriško jurisdikcijo, hkrati pa ohranila dansko suverenost nad preostalim otokom. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt bosta v Beli hiši zagovarjala avtonomijo otoka, medtem ko Trump na družbenih omrežjih stopnjuje pritiske. Kljub temu da je danska premierka Mette Frederiksen zamisel o prodaji že v prvem Trumpovem mandatu označila za absurdno, tokratni dogodki kažejo, da ameriški predsednik svoje namere jemlje dobesedno in je nanje pripravljen vezati vprašanja nacionalne varnosti znotraj zavezništva NATO.

Mesto Minneapolis, zvezna država Minnesota in številna druga mesta, vključno s Chicagom, so sprožila pravne postopke proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi agresivnih imigracijskih operacij in groženj z ukinitvijo zveznega financiranja. Spor se je zaostril po incidentu v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje (ICE) med operacijo ubil 37-letno ameriško državljanko Renee Good, kar je sprožilo val protestov po vsej državi. Župan Minneapolisa Jacob Frey je dejanja zveznih organov označil za protiustavna in nezakonita, saj naj bi agenti brez izbirčnosti pridrževali državljane ZDA. Hkrati je predsednik Trump napovedal popolno ustavitev vseh zveznih izplačil tako imenovanim »mestom zatočiščem« (sanctuary cities), ki po njegovem mnenju ščitijo kriminalce in ne sodelujejo z zveznimi organi pri deportacijah. Illinois in Chicago sta v ločeni tožbi obtožila administracijo izvajanja »organiziranega bombardiranja« in vzpostavljanja ozračja strahu z uporabo vojaško usposobljenega osebja in kemičnega orožja na njihovih ulicah. Pravni spori se širijo tudi na področje pravic transspolnih oseb, kjer Illinois vodi tožbo proti pogojevanju milijardnih sredstev z diskriminatornimi ukrepi. Ameriško zunanje ministrstvo je ob tem potrdilo, da je od začetka Trumpovega mandata preklicalo več kot 100.000 vizumov v okviru strožje priseljenske politike. Kot razloge za preklic navajajo prekoračitve bivanja, vožnjo pod vplivom alkohola in nasilna dejanja. Medtem ko administracija vztraja pri varnostnem vidiku teh ukrepov, župani demokratskih mest obljubljajo nepopustljiv pravni boj za povrnitev vseh zadržanih sredstev, ki so ključna za javno varnost, šolstvo in infrastrukturo.